Full text of "Moj Micro 1986 02"

See other formats




i NORDMENDE 


emona commerce 

%^tozd globus 

Ljubljana, Smartinska 130 





•• 

• • 


PMP -11 


Univerzalni 

IG-bitni 

mikro' 

racunalnik 




Tehnicne lastsu>sti 
mikroraciinalnika 
PMP-ll 



le-bitid milcrorafiimalnUi PMP-ll je mozno kupiti 
B^mostoino oli s teiminalom itt lisbaliuhom 


Procesort 

- 16 bilni imkroprocesor DEC DCT- 1 1 


- 64 KB RAM 

- 4 KB ROM 

Zunanii pomnilnih: 

- udi <Wu<c^«r) disk S. 10 aL 20 M 



- dve asuihxoru senrsla liniji RB-OSR s 
hi'rosijo do 13300 baudov in modensko 

Napadan)*: 

220 V SO H 2 , poraba 25 W 


Oparadyald saatain: 



- DmOL 

- BASIC 

- PASCAL 

- PROLOG 


Opcije: 

paialelni TTL izhod (24 linij) 

6 dodauuh ssnisloh RS -232 linii z mo- 
demsko kontiolo 

- uuesnran tnodein 300(1200 baudov s 
lelepruKerskun vmesnikom 

- vodiJo IEEE -486 

- 256 Kb ROM 

- alnunulaiorsko napa)anie 12 V 




•• univerza e. kardelja 

• • institut "jozef stefan” ljubljana, jugoslavija 

Odsek za racunalnistvo in informatiko 


I ji-nevuiosTiN 





pot do 
ucinkovitejsega 
inzeniringa 



doigoval ie 1.5 mili|ona 


K* 


alniSkem podrodju to 


16-biIn 


e tudi lE 




radunalnikov. V 
poslovnem svetu sta ameriSka ve- 
llkana Commodore in Atari zame- 
njafa viogi: Commodore si )e na- 
bral milijonske izgube. Atari pa je 
napovadal devet novih raiunalni- 
kov (In do konca leta spravll sku- 
paj dva). Bilo je tudi Amstradovo 
leto: Amstrad je postal vodilna 
brltanska dru20a. medtem ko so 
ki trojici Sint 


# AmeriSka mlkrovellkana Ata- 
ri in Commodore sta v Las Vegasu 
(Consumer Electronics Show) od- 
grnila zaveso z osmih rafiunalni- 
kov. Ova od Atanievih aesti 
delov sta bila zmogl|(va Sestnajst 
bitneU (130 ST in 520 ST), drug 
Stirie pa osembitrezi, vStevSi pre 
nosni model in glasbeni instru- 
ment. MarketinSki Jet je napove- 
dai, da bo vsen teh Jest modelov 
do maja v trgovinah - pa ni bllo 
nobenega. 

# Commodore je najavil na- 
slednika svetovnega bestsellerja 
C 64, model C 128 in prenosni 
model, .kakrJnega Je ni bllo na 
trgu*. Slaba prodaia modelov 
Olus/4 in C 16 pa je napovedala 
Commodorjevb pozneiJe (inand- 
ne teZave. Firma le v EvropI splo- 
vila Je model, zdruZIjiv z IBM PC, 

# Sinclair ie postavil na cesto 
elektridni tricikel C 5 (v ZDA pa 
zapestni radio), 2a QL Je vedno ni 
bilo dovolj softvera, toda sir Clive 
je delniiarjem zatrjeval, da le vse 


- BritanskiOricjeJelpogobe 
Acornove delnice so strmogfavile 
^a pomod je priskoeil italijanskl 
Olivetti), Sinclair pa je dobll od 
trgovske hije Dixons najvedii 6ek 
V svoji zgodovini (1,781 3B6 (un- 
tov in 76 penijev), za spectrume, 
prodane ob boZidu. 

• Jack Tramiel se je poiavil s 

’6-b;tnim strojem 

(atari 260 ST). 

• Commodore je spustll ceno 

modelu plus/4, njegovi dobidki so 
“ Sinclair in Acorn 



• Digital je predstavil operacii- 
Ski sislem GEM za IBM PC, Atan- 
lev ST in - appla (proizvajalec 



slednjin radunalnikov je sproZil 
toZbo zaradi plagiata, dej da je 
sistem preved podoben macovim 
oknom). 

• V naslovih se je pojavila no- 
va beseda - amiga. C 64 le dobil 
miJko. Sinclair je (rancoskemu 
premieru zaman ponujal spectru- 
me za galske Jole. zaradi triclkla 
pa ga je dedalje bolj boieia glava. 



• IBM ledvignll rokeod mode- 
la PC Jr. Alan |e pokopal tri od 8- 
brtnlh radunalnikov. kt jih je napo- 
vedal januarja, poleg tega pa le 
skuJal nagajati Commodorju. deJ 
da $0 trije amiginl dipl njegova 
last. Sinclair je ustavil izdelavo tri- 
cikla (V Jtirin mesecin je prodal 
samo 4000 kosov). 

• Amstrad ie napovedal CPC 
664, prvl srstem z vdelano disket- 

funtov. * 



• Acorna novi model BBC 64 K 
ni rejil, bil je preprosto predrag v 
primerjavi z atarijem 130 XE. 

• Apple je pokopal liso. zadeh 
so JuJIjati 0 spectrumu 126 K. So- 
ny je razkril, da pripravlja kom- 
paktni disk za mikroradunalmke. 


secrn spet pojavii v ameriSkin tr- 
govinah. 


• Sinclair je dokondno zabre- 
del V leZave: firma, pred poldru- 
gim letom vredna Je 130 miliionov 
funtov, je bila "teZka^ samo Je 16 
mllijonov. FInandno kontrolo nai 
bl prevzel zaloZniJki magnat Ro- 
bert Maxwell. 

• Amiga le bila zvezda na naj- 
vedjem ameriJkem trgovskem sej- 
mj V Chicagu, kjer je pozornost 
vzbudil tudi Atariiev prototip s 
kompaktno disketno enoto. 

• Amstrad je poskrbel za bom- 
boi najavil |e neverietno poceni 
model CPC 6128 (128 K, disketna 
enota). 

• Acornu le moral Olivetti Ze 
drugid pnskoditi na pomod, toda 
agonlja se je nadaljevala. Nasploh 
je to bil najbolj dm mesec za brl- 
tansko mlkrokroniko. 



AmenJki gigani na podrodju ve- 
likih sistemov Honeywell ;e dose- 
gel nov svetovni rekord v hitrosti 
operaclj s dipl: 11 trilijoninke se- 
kunde (siiiclj je zamenjal z gallie- 
vim arzenidom). 

• SZjerazodaralaBntanceiza 
svoie Jole je izbrala taponski si- 
stem MSX. Ubogi Britanci: Acor- 
nu le partner moral odpisati nov 
dolg. Sir Chve pa je proizvajalcu 



Nova Olivettifeva injekcija za 
Acorn, medtem ko se te Maxwell 
umaknil iz reJevalne akciie Sinc- 
lairja. 

• V ospredje se je prebil Am- 
slrad: poleg modela CPC 6128. ki 
je dokondno zamenjal model CPC 

cel), le ponudil preseneiifivo po- 
ceni radunalnik za urejevanje be- 
sedil PCW 8256. Smclairju ni 
ostalo drugega. koi da je prepolo- 
vil prodaino ceno nekda; tako 
opevanega QL. 



• Rekorden obisk na naivecji 
mikroradunalnijki predstavi v 
Evropi (londonski PCW Showi je 
pokazal. da ijudi mikroradunainiki 
Je vedno zanimajo Amiga jeosta- 
la za kulisami. Acorn je napovedal 
BBC 128 K za 499 funtov itoda 
brez monitorja in disketne enote). 
Sinclair je svoj spectrum 120 K 
predstavil v Spaniji. da bi doma 
pospravil zaloge stanh modelov 

• Apple lespustil ceno modela 
II c pod tisod funtov. Steve Jobs 
pa le zapustil firmo. 



• Apple in Amstrad sta obiavi- 
la lepe dobidke. Commodore pa 
|e ugolovil. da bo C 128 teZie pro- 
daial. kol je menii. 

• Mesec Di bil doigodasen. de 
ne bi bllo sir Cliva. v njegovi -Av- 
lomobilski lovarni- se je pgiasil 
drzavni izterjevalec doigov. 



• Acorn je pokopal svojo nek- 
danjo uspejnico BBC 32 K m na- 

• SpectrumjedooilmiJko.ee- 
prav je sir Clive v zadetku leta 
podcenievalno govoni o tovrstm 
-navlaki-. Firma ie Bobu Geldofu 
odjtela 130 tisod funtov (za znano 
akcijo Live Aid), vendar Jele teoai. 
ko so jo toZili, da ne drii prvolne 
obljube. 

• Commodorjeve izgube so 
presegle lOO mitijonov funtov 


• V tern mesecu na Zahodu 
prodajo 70 odstotkov mikroradu- 
nalnijkega hardvera m softvera’ 
□eiajo pa tudi biiance. Sinclair se 
je izmazal z man) Jo izgubo. kot so 
pridakovali (18.3 milijona funtov). 
Apricot, preimenovan v ACT, je 
opustil izdelavo najceneiJih mo- 


» Atari 520 ST je 




(Po londonskem Guardianu) 
Mujmikm 5 


PREDSTAVLJAMO VAM 


cirilkbaSevec 


f rekll $ 


71 nosim s seboj. S takSrimi 
do nedavna hvaNII tl 


bogastvo nasili v glavi. Danes podobne 
le pi$e|0 po zidovin lasiniki prenosnih 
nalnikoi/. TakSni raPunalniki so obiCajni 
gi kovfiek v rokah posIcvneZa. V njem nos 
malo siliciia, akumulalor in ogromno podat 
kov. ki |ih polrebu/e la ueinkovilost, kjerko 
gazalotipolrebapoposlovanju. Vr — ‘ ■ ■ 

tovnih proizvajalcev se je postaviL 

poslovneiev z globokimi zepi. Izdelujejo raz 
norazne zveste in najzveslejSe pnjalelje, ki se 
drzi|o enega all drugega standarpnega ope- 
racijskega sislema. Pod pokrovom, ki lahko 
rabi tudi kot zaslon, imajo tak^ni stvorl prav 
tollko zmogijivosti kot raeunalnrki tipa PC in 
podobni. Vse \e zares mlmaturno, vendar po- 
leg obvezne ploibice tiskanega vezja v iran- 
sportnem obiSju ostane prostora Se za napa- 
jalni vtr, LCD zaslon, tipkovnico normalnih 
dimenzij in morda Se za disketno enoto. 


Torba je pol uspeha 

Predstavljajte si torbo po zadn]i modi. Cir- 
na, iz umetnih materialov, sirok lermen za 
ramo in popisana s parolaml. Za takSno torbo 
bi se goiovo siepie naistnice. kaj Seie tisil. ki 

Nikar bojazni, Se zmeraj smo raSunainiSka 
revi|a! Morda bo stvar precei bolj jasna, 6e 
napiSemo naziv lako pomembne torbe; Kay- 
pro 2000. 

Prenosnik, ki je skrit v torbi, |e v naSe roke 
priSel s posredovaniem tirme Piters AG iz 
Liechtensteina, ki jo naSI braid poznajo po 
Brotherievlh tiskalnlkih. Posredovanje je Se 
kako pomembno, saj naSe skrite ielje po 
prenosnih radunalnikih niso dovolj. da bi tak- 
Sen radunalnik tudi posedovali. Tjdi za lak- 
Sen pesimzem se skriva odgovor v Inkrirtiinl- 
rani lorbi. StevilkaZOOO nosi s sebo] skrivno- 
sti lela. ki je za nas samo v romanih znanstve- 
ne lantastike, nosi pa s seOoi Se nekaj pov- 
sem zemeijsko banalnega, ceno. Bolj razstre- 
senemu bralcu lahko v povzetku zaupamo. 
da 2000 dolarjev niso maije solze in da dlani 
uredniStva ne -tehtamo- dovolj za takSne 

Naj torei predstavitev radiinalnika kaypro 
2000 ne zveni kol posmeh naSi stvarnosti. 
Morda so med nam taki. ki takSen raSonalnik 
zares potrebujejo. Njim bo morda taZje. sa| 
bodo morali zbrati samo Se denar. Pn zad- 
njem korakj pa smo vedno na strani kupca. 




liAYPRO 2000 


Strojna oprema 

Ko raCunalnik vzamemo Iz torbe. Imamo 
pred seboi masivno kovinsko Skatlo. v kateri 
naj bi se skrivalo vsetisto, karsluZi preyzviSe- 
nemu namenu. Pokrov lahko dvlgnemo. ko 
osvobodimo zatida ob straneh. V pokrovu. ki 
ga lahko namestimo pod dvema razliCnima 
kotome, nam ostane zaslon s tekodimi krista- 
li. Na zaslon lahko spravimo 25 vrstic s po 80 
znaki. Sl^ je mirna. saj tekodi kristall ne 

ma kontrast, si lahko pomagamo s hkratnim 
pritiskom na lipke CTRL, ALT in F2 all FI. 

V spodnjem oelu radunalnika nam ostane 
tipkovnica z 77 tipkaml. 3,5-lndna disketna 
enota, prostor za dve disketl in 25 mllimetrov 
debeline za elektroniko. Akumulatorji, ki 
zmorejo napajati radunalnik pribllino Stiri 
jre, so na zadnji strani, kjer je tudi rodaj in 
prikl|udek za zunanje napaianje. Na levi stra- 
ni radunalnika ie Se standardnl prikijudek za 
RS 232 serijski kanal za tiskalnik all modem. 
Na spodnji strani pa so SO-pInski razSirllvenI 
prikijudek in vtidnici za lelefonsko linijo in 
leletonski aparat. Vtidnici sta za ameriSki 
standard in v naSem modelu nista bill pri- 
pravljeni za delo. Manjkala le namred ploSdl- 
ca za modem, ki jo mora kupec pladatl po- 

Tipkovmca je sicer zbila na majhnem pro- 
storu, vendar ima vse funkcije, ki jih premore 
IBM PC Numeridni del je na lipkah U, I, 0, d, 
K, L, M in 7. 8. 9 Funkcije pg up. pg dn. end 


in home pa so v moOrem moOu na Kurzorsxin 
tipkah. Obdutek prl delu s tipkovnico ni ravno 
lakkot pri -velikem modrera.- vendar SeveO- 
no za nekaj razredov boIjSi od. recimo. atarija 
520. Ker se na slikah vidi tudi kos spiralnega 
kabla, je marsikomu za jasno. da tipkovnica 
lanko zapusti svoje mesto pod pokrovom. 
Postavimo jo lahko na mizo ceio meter stran 
od radunalnika. naslavimo pa |i lahko tudi 
naklon, saj ima na zadnjem delu Ove zloSijivi 

Disketna enota je kar se da mmiaturna. 
Formal disket je 3.5 mda. Viagamo jih z oes- 
ne strani tako. da gumo na pokrovu diskeiar- 
ja najprej premaknemo na levo, mehanizem 
se dvigne In iz njega skodi disketa ali pa 
plastika, kl je v pogonu. kadar radunalmk 
potuje V torbi. Disk torej potisnemo v luknjo 
tako, da se zatakne. pritisnemo mehanizem 
navzdol in ie je 720 K zapisa na disku na 
voijo radunainiku. 

Desno od disketne enote je Skatlica, Ki po- 
krlva vmesnik RS 232 in prikijudek lipkovmce 
na tiskano vezje. Ker je pedantmm konstruk- 
torjem ostalo Se centimeter prostora. so ga 
namenlll skladiSdu za Ove disketi. da bo upo- 
rabniku pn roki prav vse. 


nem opisovali stonoge. ki so v glavnem v 
CMOS tehnologlji. saj pn takem siroju ni Sale 
z energljo, povejmo samo najosnovnejSe. 
PloSdica tiskanega vezja je tormata 320 x 



Posebej veija pohvaiiii Se program Catch 
Program je pripravljer za oporaDoixa m no- 
£e povezali Ova raiunairma oodisi a>re'ttno 
all preko modema Uporaoa le zeio enostav- 
na. Spojimo KaOle. pozenemo program m 
delamo po navodilih. doKier re or>aemo v 
fazo lerminalskega dela Od lam naorei oa 
tipKanie in preiivanje podatKov >z raccraini- 


Knjiznica Kaypro 

Zasislem "vse. Kar imam nosim ssepoi - le 
Kar precej spremne literature Same za <njige 
je trePa vsai dvaxrat toliKo veiixo lorpo itoi za 
radunalniK. Kaypro Caie oD racur^amiKu se 
osem xnjig in dva Kompleta hslov ir> sia ria- 

pa pregledu programov na sistemsxem Oi- 
sXu Tu so navodila za prxiiuCevanje pnti- 
skanje na gumpe in instalacijo ramdis^a ter 
rabo programov za Kopiranie m preg>edova- 
n|e vsebine disXa. 

Knjige so razdeliene lake, da so jih lanxo 
veseli tako poslovneii. ki |ih zanimaio samo 
aplikacije. Kot tudi programeni Zadrumo pn 
bol; programerskin Naiprei MS-DOS 2 ’ 
Users Guide, nato MS-DOS 2 i Programer s 
Relerence in nazadnie Se GW Basic 2 0 Pr - 


230. na njej pa js poleg druge, potrebne $are 
Se mikroprocesor 8088 in 256 all 768 K pom- 
nilnlka. Naia verzlja je imela 256 K Tisti. ki ze 
lo£i |0 mikroprocesorje vsaj po izdelovalcih. 
ze vedo, da bo radunalnik brtkone spogled- 
ijiv 2 IBM PC. oziroma da bo delal z operacij- 
sklm sistemom MS DOS. Radunalnik je res 
zdruiljiv z druZino PC. Problematidna je sa- 
mo disketa. kl ni islega formata. Pomagate si 
lahko s program!, ki ledejo na apncolovem 
PC klonu all pa na amiginem simulatorju 
radunalnika IBM PC. Oe nimate dostopa do 
nobenega omenjenega raSunalnika in va$ 
mudi vpraZanie. kako prenesli programe Iz 
PC na Kaypro 2000. potem $1 lahko pomagate 



z znaniem o komunikaeiji med radunalniki, 
all pa za pomod poproslite strokovnjake fir- 
ms Kaypro. Ponudlli vam bodo dodalek. ki 
ima lahko en 3,5-lndni disk, dva S.25-in6na 
ter prikljudka za paralelni in serijski vmesnik. 
Cene leh pniiklin rismo uspeli na|li da pa 
gotovo V rangu cene racunalnika. 

Pri opisu ieleznine ne smemo pozabiti treh 
skatel. kl so med seboj povezane z Zico. Tudi 
to je dodatek. sicer vradunan v ceno, a ne 
glede na to Se kako potreben. Napajalnik. 
kontroler polnenja akumulatorjev in adapter 
z ameriskega na evropski napetosini sistem 
so prav nemarno povezani v serijo z zico. 
Nemarnost bl bila lahko manjda, de bi bilo 
vse V eni dkalli. Zakaj pa ni tako. |e najbrz 
rezlog razveianosl omreznih napelosti po 
svetu in pa seveda deistvo. da le jare kade 
poslovnez ne bo nosil s seboj. Za ameriSke 
gospode diovek nikdar ne ve. kako in kaj. Pri 
nas pa bl se mimogrede lahko zgodilo. da bi 
poslovnez uporabljal radunalnik na terenu 
ved kot dtin ure, ki jih akumulalor zmore ob 
enkralnem polnenju. 

Programska opretna 

Racuralnikova pnpadaioda programska 
oprema je na treh diskih. Na prvem je opera- 
cijski sistem (MS DOS) 2 vsemi slandardnimi 
program!, vkljudno z GW basicom. progra- 
mom Polywirdows. ki je nekakSna razSirjena 
verzija Sidekicka. znan pa je tudi iz PC radu- 
nalnikov, programom Mite, ki rabi za prena- 
ianje programov iz enega racunalnika na 
drugega, programom Print za izpisovanje 
tekstov na tiskalniku in program Catch za 
komunikacijO med racunalniki. Na drugem 
disku so programi za poslovne aplikacije. 
urejevalnik besedil WordStar z mailmerge- 
om. ki rabi za serljsko pisanje pisem. In kot 
iretji program razpredelnica Calcsiar. Tretji 
disk nosi ima Infoslar plus. Njegova vsebma 
je program Dataslar, za urejanje banke po- 
datkov. s podprogrami. Za poslovneZa skoraj 
vse. kar potrebuje. Morda bo vsak uporabnik 
na zadelku najved uporabljal program Mite, 
tako da bo spravil v radunalnik programe. ki 
jin je vajen m ki jin uporabija na svojem 
hisnem radunalniku ah pa na poslovnem ra- 
dunalniku v sluibi. 



rodnik za program Mile bodo s pndom upo- 
rabljali tako en Kot drugi Posiovnezi oa se 

WordStar m Correctstar Zadnji program rabi 
za preverjanje pravilnosti pisanja angies»in 
Cased V urejevainiku besedil Pr.iozena je Se 
knjizica. ki bo uporabniku pomagaia vodili 
stanjev Zepu m skrbelase za tiskanje lakSmn 
all drugacnih porodil. ki jih zahteva set a i 
drjzinski partner. 

Zakaj prenosni 
racttnalnik? 

Pr Ddloditvi za nakup prenosnega radunai- 
nika velja pogledati male po lujih trgovmah 
Ce se boste odiodaii za nakup. potem bodite 
predsvsem pozomi na to. da bo vaS prenos- 
nk dimbolj podoben hiSnemu ali posiovne- 
mu radunalniku. Samo lako si boste pnnram- 
h precej dasa pn udenju uporabe stroja m 
tudi novih programov Rezultate oziroma do- 
datke. kijih imate. pa boste lahko prenasaii n 
stroja na slroj brez prevehke znanosi' m po- 
sebnih komunikaci|Skih programih 

Kaypro 2000 je interesanien radunalnik Na 
kozoie pisan ameriSkemu poslovnezu. ki .ma 
poleg uporabnih tudi posebne esteiske m 
vzdriljivoslna krilenje. Za nase zepe le mor- 
da malce predrag. Vsekakor pa do precej boij 
zanimiv za poOjetja, de se pojavi Kdaj pnioz- 
nost za dinarski nakup. Do takrat oa oozabiie 

stavili se kakSno silicijsko popotno (orbo 


Aco BciarovikI, QradskI zid - 
•.>a 12 Sian 40. 91000 Skopie 
'« r09i I 239-551 (spectrum) 
Vinko Barbaric. 55000 Slavon 
>«. Bros, tel (055) 235-702, Za 
j-eD lei (041) 529-549 (spec 
■■jti 16 48 K) 

Nenad Miiarska 

<000 Beograd, tel. (Oil) 332 
275 (sped- -- ' 


NeB«|la JovanovlP, Rajka Tadi 
14 50. 31250 Bajrna Ba5ta. 1e 
0311 551-018 (ZX 81. galaksija) 
Marko. KoClla, Brezmca 45 
54374 Zirovnica (Spectrum) 


3 Marian, dipl. ing.. 


-lodore 64. commodore plus/41 
Mlloi Novkovlp, KozaraPka 1 
21000 Novi Sad, tel. (021) 367 
■35 (spectrum) 

PIN - computer service, Milan 
Secakov. 23000 Zrenjanin, tel 
0231 43-571 (spectrum) 

Janko Polanec, Kocero' 

5'000 Ljubliana, tel. (061) 213^ 
645 sr pe., 16-18 h (commo 

Precizna mehanlka I elektront 
ka. S Komar-D. Grebenar. Mi 
-anoviceva 10. 42000 VaraZdin. 
ei (042) 45-687 (spectrum, ZX 

Franc Rajs, servis raCunaInlike 
7B. 62000 Maribor (modeli Com- 
modore ad PET 2001 do CBM 
3096. C-64. ZX 61. Spectrum; 

Spectrum Computer Service, 
S5000 SIsvonski Brod, tel. (055) 
241-738, 231-344 (spectrum) 
Jozaef Toth, l. Ustanka 17/e. 
24000 Subotica, tel. (024) 44- 
293 

VIedImIr Vranei-Ranko Kneie- 
vlc, Skreliceva 10 S. 84210 
Pi|evl|a. tel. (084) 81-898 (spec- 
irum) 

Vzdrievanje eleklronskJh ra6u- 
nalnikov, Igor PetanfiiO, Mlinska 
pot 7. 61000 Ljubljana, tel. (061) 
375-893 (commodore 54) 
Slanlalav Zrn&iP, Mrduljaleva 
26. 58000 Spill, tel. (058) 41-823 

ElekbotehnKkl aervla -Proce- 
tor-. Oimitrijevski Stevan, Bule- 
«ar Jane Sandanaki 116 - S/4, 
lokal. 91000 Skopje, tel. (091) 
416-721. (galaksija) 

Servit alekirontkih naprav Qo- 
'aad VoDiP Titova 363. 61000 
U'jbljana, tel (061) 375-310 
icmmodore 64) 

*r>delko KovaPIP. VIII Vrbik 33 
it 41000 Zagreb, (spectrum. 


TEST. 


EPSON 

HX-20 

racunalnik 
V vasi roki 


E pson le spet odpri novo ra- 
PunalnISko poglavje. Skoraj 
neverietno se zdi, kaj vse so 
japonski stroKovnjaki spravill v 
ohipje formata A 4. §e pred dve- 
ma letoma si je bilo nemogoPe 

CO, matripm liskalnik. kasetolon, 
LCD zaslon in vrsto razSiritvenih 
vrat. vse elegantno spravljeno v 
estelsKem ohiSju. Kot je on 
uspeSnih novostih ie obiPaj. je 
Epsonov malcek potegril za sabo 
piaz por-nemovalcev. od kalenh je 

vem in zanimive-n trgu, Ker pa je 
Oil Epson prvi. je rijegov HX-20 
daneszelo razSirjen. Posledica le- 
ga je obilica programske opreme 
in penfernih dodatkov. V zadniem 
Pasu je pnSel HX-20 tudi v Jugo- 
slavljo. kjer |e Epson dobro zasi- 


Stroina oprema 

Na mizo previdno poloZimo 
majhno, nip kai prepripljlvo aktov- 
ko z napisom Epson. Pocasi |0 
odpremo in pred nami je mikrora- 
Punalnlk z vsemi osnovnimi kom- 
ponentami majhnega poslovnega 
sistema. Akiovka vsebuje vse. kar 
potrebujemo za resno delo. zra- 
ven pa je prostor za dodatni mi- 
krokasetl In usmernik s kablom. 
Ker ima raPunalnik vdelane 6 V 
NICd akumulatorpke, )e prenosen 
V pravem pomenu besede. Tako 
lahko kjerkoli Oelamo vsaj Sest ur 
brez prekinitev, hkrati pa |e zago- 
tovljena stalna napetost za 16 K 
CROM RAM. Tako dolgo delo ;e 
mogoPe zato, Ker so vsa uporab- 
Ijena integnrana vezia izvedena v 
tehnologi)! CMOS, za katero je 
znapllna visoka stopnja integracl- 
' majhni porabi energljs 


Vse tc 




drugih 8 K pa je opcija za razpin- 
lev (Intext, razpredelnica. naviga- 
clja. statistika. . .) 

Prek razSiritvenih vral na lev! 
strari raPunalnika latiko dodamo 
16 K roma in 16 K rama. 
Tipkomnica 

Ker je Epson namenil raPunal- 
nik predvsem poslovneJem. si ni 
smel privoSPitl gumic v stilu stnp- 
ka Cliva. Tipkovmca \e mshanska. 
obPutek pn Ilpkanju paje primer- 
Ijiv s tistim pn pisalnem stroju. 
Tipk je 68: zraven standardne ra- 
cunalni3ke tipkovnice je 8 lunkci)- 
skih. od katerih |lh lahko 5 detini- 
ramo samI (z dvojnim pomenom). 
Tu sta SB tipki NUM in GRPH. S 
lipko NUM spremenimo desni del 
tipkovnice v numericni del. druge 
tipke pa so blokirane. S tipko 
GRPH pridemo do gralipnih zna- 
kov. kl jih lahko tudi sami detml- 
ramo. Ne manjkajo nltl tipke za 
premlkanie kurzorja (slabost le le 
njihova razporeditev) ter tipki 
TAB in CTRL, kl sta v rapunalnikih 
tega formata precej neobiPainl. 

Zaslon 

Zaradi teinie po Pim vePji pre- 
nosnosti le lizipni zaslon maihen 
- 4 vrstice po 20 znakov. DanaSnji 
prenosni rapunalniki se ponaSajo 
z vecjimi LCD zasloni. ki pa so bill 
oD nastanku. HX-20 Se zelo dragi 
in nesenjskl. To omejitev so v veli- 
ki men ubiaSili z uporabo dozdev- 
nega (virlualnega) zaslona. FIziP- 

zaslon, katerega stran ima lahko 
do 255 znakov v 255 vrsllcah (od- 
visno od razpolozljivega pomnil- 
nika). S kurzorskimi tipkami pre- 
mikamo fizIPno okno po dozdev- 
nem zaslonu. 



(skorai vsi razen lugoslovanske- 
ga'). Poleg velikih in malih Prk ter 
grafipnih simbolov doOimo na za- 
slonu grafiko z loPI|ivost)o 
120x32 toPk Basic |0 dobro pod- 
pi ra. tako da lahko kljub skromni 
velikosti zaslona zadovoljivo pn- 
ka2emo numenpne podatke z dia- 

Na LCD zaslonu je sllka naiias- 
neiSa. Pe |0 gledamo pod prav'm 
Kotom. Pn Epsonu so rrislili ludi 
na to. PosePen gumb na desm 
strani raPunalmka nam omogoPa 

kotih gledanja. kar moPno oiaiia 


Hardvarske 

raziiiitve 

Epson ne bi bii Epson. Pe re 0i 
poskrpel. da se da)o na njagovega 
maIPka enostavno prikljuPiti na|- 
razlIPnejSi dodatki. V raPunalnik 
ie vdelanlh veP vmesnikov. RS 
232 C, hitri serijski vmesnik 
(hight-speed serial Interlace. 
HSSI). vmesnik za optiPni Pitalnik. 
vmesnik za prikijupitev zunaniega 
kasetofona in sploSna razsmtve- 
na vrata. Vse to nam omogoPa 


Poman|kl|iv< 
mere omilili z uporabo dveh mi- 
kroprocesorjev 6301 , kl sta zdruS- 
Ijlva z molorolo €800. Prvi proce- 
sor skrbi za vhodnonzhodne ope- 
racije. drugi pa za izvajanje pro- 
gramov. OhiSje skrlva Se prostor 
za 40 K roma: 32 K doPimo v os- 
novni izvedbi (interpreter za ba- 
sic, monitor, operacijski sistem). 




Tehnicni podatki 

Procesor:630'< CMOS (dva), zdruiljivz M 6800 
ROM: 32 KCUOS (osnovna izvedba), razSIrIjiv na 72 K 
RAM: 16 KCUOS (osnovna izvedba), razS(rljivna32K 
Qrallka: 120x32 toik 
Zaalon: LCO, 4 vrstice po 20 znakov 
Programtkl |ez1kl: Microsoltov basic, sIrDjni jezik 
Tipkovnica: standardna, 68 tipk, 5 lunkcijskrn tipk 
Vmettiiki: vdelani RS 232C. hitri serijski (HSSI). za zunanit 
kasetofon, za opiidni ditalnik 
Zvok: generator zvoka, 4 oktavespoltoni 
Tiikalnlk: matriini (navaden papir), 24 Crk (144 toik) na vrstico, 
24 vrstic na minuto 

Napajanje; omreZni prikljuCek 220 V, vdelani NiCd akumulatorji 
Kasetofon: vdelen, do 150 K, prenosS K/min. 

Ointanzije: format A4, 290x215x44 mm 
Teia: 1.6 kg 

Razi)ritve:16KRAUIn16KROU. gibkidisk do 1.2 Mb (2 x 640). 
akuslidni modem, optiini tilalntk 


uporabo drugtn Epsonovih izdel- 
kov. Prek RS 232 C lahko priklju- 
iimo vse trskalnike (RX-100 In 
barvni risalnik HI-SO. ki smo ju 
uporabjii za test, sta delaia brez- 
nibno). Po tern vmesniku HX-2a 

nalniki. To je zelo pomembno. saj 
tako prenaSamo programs in po- 
datke dosti hitreje in uspeSneje 
kot pa posredno. z mikrokaseto. 
HX-20sino povezali ceioz vaxom, 
tako da nam je rabri kot prenosen 
inteligenini terminal. 

Pri rssnem delu s kopico podat- 
kov nam kasetofon ne zadoSia 
vee. Za le potrebe skrbi disketna 
postaia TF-20 z dvema disketnima 
pogonoma. Uporabliastandardne 
5.25-palbne diskete, na kaiere 
shram 320 K podatkov. Disketna 
postaja m radunalmk sta poveza- 
na po HSSI. tako da je hitrost pre- 
nosa zavidljlvlh 250 K/sek. S pnk- 
ijuditvljo CRT zasiona pa odpravi- 
mo Sezadnio -pomanjkl|lvost-, ki 
nas le omejevala pn delu z razpre- 


delmcami, ureianju besedil in 
drugih poslovnih obdelavah. 

Vidimo tore), da lahko razSIrjeni 
HX-20 zadovoiji Se tako specifid- 
ne zahtsve. 


RazSiritve basica 

Basic je v sodelovanju z Epso- 
nom razvila hi5a Microsoft. Svoje- 
mu standardnemu leziku je doda- 
la vellko ukazov, ki zelo dobro 
izkonSdajo hardverske zmogljlvo- 
sti raiunalnika. Zelo je olajiano 
delo E kasetofonom. sai so vse 
niegove funkciie programsko kr- 
miljene. Z ukazom WIND nnnn 
previiemo mikrokaseto na ieleno 
pozicijo. V spremenl]ivki TAPCNT 
je trenutna vrednost Stevca. Tudi 
ukaza LOAD in SAVE sta zbol|Sa- 
na. sai aviomatsko upravijata ka- 
setoton. 

Pn vsaki poslovm aplikaciji po- 
trebuiemo datoteke z nakijudnim 
doslopom do zapisov Ker nam 
kasetofonsko zapisovanje tega ne 


omogoda, je Epson realizirai da- 
(oteke tudi v ramu. Oostop je nak- 
Ijuden in hiter, konstantnost pom- 
nilnika simulira disk. 

Razred zase so komunikacije. 
Linijo RS 232 C Odpremo kot na- 
vadno komunikacijsko datoteko. 
V stavku OPEN navedemo vse po- 
trebne perametre senjske poveza- 
ve (doliino besede. St. stop bitov. 
kontrolo parnosti. hitrost prenosa 

do 4800 baodov - in kontroine 
linije). S tern elegantno in jdinko- 
vito uredimo Se tako zahteven ko- 
munikacijski problem. 

Povejmo ie to, da sta v spre- 
menljivkah TIMES in DATES do- 
stopna Cas in datum, ki tedeta tu- 
di takrat. ko ie radunalnik Iz- 
kljuden. 



oprema 


Ker je HX-20 zelo popularen, 
Ima modno programsko podporo. 
Vsi programi izkoriSiajo glavno 
prednost radunalnlka, prenos- 
nosl. Podatke lahko zbiramo in 
deino prooesiramo tarn. Kjer so 
najla2edosegl|lvi (vskladiSdih, na 
terenu, sestankih, seimih ltd.). Ve- 
dlna programsko in slrojne opre- 
me pa je namenjena za prenos teh 
podatkov v centralnl radunalnik. 
Za obdelavo so zato vedno na vo- 
l|0 azurni podatki. To je bislvene- 
ga pomena za analize proizvod- 
nje. zalog in narodll. Podatki se 
lahko prenaSaio po modelu (do- 
volj prirodnem. da ga nosimo sku- 
paj z radunalnikom v aktovki), ta- 
ko da nam oddaljenost vira intor- 
macij ne dele nobenih preglavic. 

Epson je poskrbel tudi za eno- 
stavno uporabo razlidmn pro- 
gramskih pakelov. V pomnilniku 
je lahko hkrati pet med seboj ne- 
odvisnih programov. ki $1 prena- 
dajo podatke. Vsi so doseglfivi iz 


menuja. ki je ureien ie sislemsko 
Radunalniku zaradi videza ne bi 

la Vendar je to le predsodek. sai 
je na vol |0 dober urejevalnik po 
zgledu Wordstara. S HX-20 nismo 

povsem nadomestisvindnik m be- 

Omenili smo le del programske 
opreme. seveda pa ne manika po- 
sebnih programov z razlidnih po- 


Pomo6nik 
pri poslovnih 
odlo6itvah 

HX-20 |e kljub maihnosti naO- 
vse uporaben. v tjjim ga naidemo 
predvsem v vseh fazah proizvoo- 
nie, uveliavlja pa se tudi v pisar- 
nah. Predstavliajmo si na onmer 
da pride poslovneZ na vec)i se- 
jem. S HX-20 so mu po modemu 
m telefonu dostopm vsi podatki v 
radunskem centru niegovega po- 
djetia. Na podlagi podatkov □ 
partnerjih. cenah m drugem veli- 
Ko laie sklepa in sprejema po- 
slovne odioditve. Seveda je tok 
informaci) tudi povraien rezjitati 
poslovnezevega dela so v irenul- 
ku dosegl|ivi vodstvu podjeija Ob 

kar IZ hotelske sobe poSlje poro- 
dllo. Ki ga takoi izpise tiskalniK v 
pod|et;u. 

Podasi se la nadm oeia prenaSa 
tudi k nam. Naj omenmo le Ove 
tovarni. ki sta HX-20 uspeSno 
vkijudili v svo| sistem mformatike 
Tako TAM z njim spremlja stanje 
zalog V skiadiSdin m te podatke 
obdela naprej z racunainikom 
VAX. V tovarm pohiStva Lipa iz 
AjdovSdine pa je HX-20 »ezni dien 
po katerem se z ved|im radunalni- 
kom krmilifO oddaljeni numendno 
vodeni siroji 





MIMO ZASLONA 




P8 namersvaio v vsako med 360 
driavrjrni Solami narrestili na|- 
manj po an IBM PC'AT z 20 mega- 
Bytnim trdnim drskom in liskal- 

V letoSniem marcp Dodo konCa- 
li tudi avtomatiziranje knjiznice 
na smgapprski Lrnvarzi. Ootlej 
bodo glavni -moigani-. ki )ih Do- 
do upravljali, radunalnik VAX 11 
795. Vse revi|e. iasopisi in oez Das 
tudi kn|ige Dodo shranjena na tr- 
dlh diskih. razmisliajo pa ludi te o 
tem. da bi uporabili opliCne diske. 
Tako bi omogoCili hitfejSi Ooslop 
do podatkov in tudi dosti maniii 
so oO magnetnin diskov enakih 
zmogljlvosti. 

Ko Do ta proiekl konOan, bo lah- 
ko vsakdo, kl ima doma raiunal- 
nik, modam in ustrezan program, 
priklopll svo|o opremo na kn|i2- 
niinr racunalnik. polskal zel|eni 
Blanek all kn|igo, to prebral all 
sbranil na disk |ali kaseto) ob svo- 
lam raDunalnikj. 

ie zdai pa ima lokalna PIT 
slu2Da In •on-line- podatkovne 
Daze, kl |ih lahko uporabljaio po- 
djetja. V poznih nofinih urah pa 
tudi posamezniki. To ia ni vse. 
Vedno vefi je raiunalniSkih 
-oglasmn desk-, za katere skrbijo 
- zaneseniaki Nata naOm poleka 
izmeniava rnnenj, novic, progra- 
mov. racunalnISki navduienci ta- 
ko Oebaliraio o vsem, od vdaraiS- 
niega vremena in politike do can 
za priiazne storitve pniaznih de- 
klel. Razpravljaio ure m ure. vda- 
sih do zore. So vsi. ki uporaDliajo 
-oglasne deske-. inili|onar|i. da 
lahko pladujejo teletonske slon- 
tveT Na. ni potrebe. Vsi teletonski 
ppgovori V Singapuru so zastoni' 

Podielni trgovci so kmalu spoz- 
naii prednosti tega medija. V Sin- 
gapuru ima za zdaj pet trgovrn 
svoje -oglasne deske-. na katenh 
obiavliajo cenike svoiih izdelkov. 
oznanjajo razprodaie in podobno. 

V radunalniskih Irgovmah. kl jih 
ni mogode preSteti, je na vol|0 
vse. od ZX-81 prek commodorja 
64. msx. memotecha do appla. 


PISMO IZ SOiCAPURA 


Phtlikavi velikan 


S mgapur, majhna otoSka > 
davica(dolga40 kminSiro 
23 km), je komai vefija 
kake lugoslovanskeobdine m n 
priblizno loliko prebivaleev ) 
denimo Slovenija (2,5 milijon 
Toda ponasa ses svoievrstnim 
kordom v elektroniki: Smgapur , 
kliub svo|i maihnosti drugi naj 


midnih spominov (DRa'm). 
t. ... 'kl izoelki 


Ti radunalniS) 


izvaja)o V podruJnicah 
|ih velikanov, kot so Ni 
miconducior, Intel, Motorola, Ad- 
vanced Micro Devices in druge. V 
poplavl podruZnic drjgin znanm 
radunalnlSkih tvrOk {la so tudi 
imena Hewlett Packard, Prime 
NCR, Olivetti, AT&T. Philips ltd. 
Vzrok temu izobilju je polltika vla- 
de. kl SI prizadeva naredlti iz Sin- 
gapura radunalniSki center tega 
dela Azije. Na vse naCine skuSaio 
pntegniti dimved tujih podielij in 
tako konkurirati svoiemu naived- 
lemu tekmecu - Tajvanu. 

To Jim V preceisnji men uspeva. 

V zadniih oktobrskih dnevih je 
IBM podpisal pogodOo z drZav- 
nim centrom za razvo) radunalni- 
dtva in z inStitutom za radunalni- 
Sko znanost: IBM mora po tej po- 
godbi vIoZIti 10 millionov dolarjev 
za raziskave o javnih rnformaci|- 
skih sislemih in vediezidnem ra- 
eunalniSlvu (pri tern poudarjajo 
zlasti potrebo po upravljanju ra- 
dunalnikov v kitaiSdini), dodatmh 
15 milijonov pa bo primaknila dr- 
zava. Pogodba za mmiaturno dr- 
Zavico vendarle ni nekaj izredne- 

Burroughs in Honeywen^loZih'v 
skupni nalolbi s singapurskim 
svetom za produktivnosi 20 mili- 


|onov dolariev. V naslednjih Stirih 
letrh pa zelijo. da bi bilo 70 oOstot- 
kov vseh singapurskih tovarn po- 
polnoma avtomatiziranih in robo- 

Vendar singapursko vlado ne 
zanimaio samo skupna vlaganja s 
tu|Ci. Ena njihovih naivedjih Zeija 
le, da bi imele vse Sole 'adunalni- 
ke. Zadeli so z univerzo. Ta ima 
poleg nekai ducalov radunalnikov 
tudi opremo DEC (VAX 11,780 in 
11(795), AT&T 3B in Hewlett Pac- 
kard HP 3000. Opremljanje z radu- 
nalniki so nadaljevali na sredmih 
Solah: samo lam so nameslili v 
ireh tehmdnih Solah kar 150 siste- 
mov ISM PC'AT, ki |ih uporabl|a|0 
za poudevanje radunalniSiva in za 
aplikaciie CAD, CAM in CAE 
SrednjeSolce so opremili tudi s 
tremi HP laserskimi tiskalniki in 
sistemom LAN, ki povezuje tiskal- 
nike in penterno opremo. Letos 


QL, IBM PC m alarija 520 ST Naj- 
bolj kupuiejo radunainixe s Taiva- 
na, Koreje m Japonsne, radunaini- 
ke, kl so kopije IBM an appia N|>- 
hove cene so v pnmeriavi z ongi- 
nali prav smesne Sistem appia z 
barvnim monitoriem. disketntm 
pogonom m iiskalmkom stane 

koliko izpopolnjeno razlicico z 
vdelanim koprocesorjem Z-60 n 
kartico za BO-vrstidni pnkaz texsia 
le mogoce z malo pogajanja kupi- 
ti za Dorih SOOdolarjev Razlid'Cje 
na deselme, deprav gre v bistvu 
za isti radunalmx z razlidnimi me- 
nr m oodatki 

Vse ved jih posnema IBM Pro- 
Oaiaio vse. od popolnoma enaxe- 
ga radunalnika. kot je IBM PC XT 
(le da so integrirana vezja japon- 
ska. ime je drugadno in cena in- 
Krat ni2)a) do izboIjSanih IBM AT 
kl imaio procesor APX 286 (Ooij 
znan kot 802861, deluiod pri 8 

MHz). Ponuia|0 tudi -hipride" xi 
imaio po in prooesorje 2al pa so 
narejeni precej primitivrto. tako 
da )e nujen poseben diskovni po- 
gon za CP M, DOS 3.3 m MS-DOS 
Radunalnik, popolnoma rdruz'j'v 
z IBM AT. stane z zelenim moni- 
toriem in 640 K RAM 2720 doiar- 
lev V 20A stane praktidno enax 
radunalnik (vendar ga dela iBMi 
3700 dolarjev. pa ima samo St 2 K 

Posnemovalci se mso omeji'i le 
na radunalnike Naimani pet ra- 
zlidnih vrst tiskainiKov )e na voi|0 
vse pa so kopiie Epsonovega FX- 
80 Trgovme ponujajo pribiiZno 
isto (384 K RAM uro. vmesnix RS- 
232 in Centroniosov vmesnix za 
igraino palico). in sicerza cene x> 
spravijaio amendke turiste za- 
makniene v radunalmStvo v ex- 



loZaj ugodneisi za kupce kot za 
pisce programov. Kopirajo jm 
pravzaprav vsi. m to za nizke ce- 
ne. Programe. ki stanejo v ZDA na 
stotine dolariev dobhe lu pogo- 
sto zaslonj kupiti le ireba le d'- 


njena cena pa je dolar m pot 

Singapurska vlada se za to xo- 
piranie m krsenje avtorsxih pravic 
dolgo dasa ni zmeniia Pred ne- 
davnim pa se je smgapursxi cen- 
ter za razvoj radunainistva pndru- 
zil zdruzenju za oo) proii piratstvu 
na podrod|u programsxe opreme 
(ASPA). V zadniih petm letih so tn 
podietja V Singapuru zguDiia 20 
milijonov dolarjev zarao< D<rat- 
stva N)ihovi nasproiniKi pa pravi- 
|0, da je prav mzxa cena program- 
ske opreme vcepiia radunami^tvu 

ie marca naj bi v SmgaQuru 
sprejeli strog zakon za preprece- 
vanje piralstva m prebivaici zdai 
pred ekrani mrzlidno hhijo xopira- 

viSio raven intormaci|Ske druZDe 


Smgapur postajai v 





Gisadisc firme Hiom Emi 

Znsna hiia Thorn Emi le pod ime- 
nom Gigadisc ponudila dlgilalno 
opilino diskeino anolo. kalere 
prednoslje predvsem velika zmog- 
liivosi: na 12 -palini disk je mod 
shranili za 20 magnalnih irakov po- 
dalkov ali podalke z W magnalnih 
disket visoke obiulljimsli (z drugi- 
mi besBdami, do 600 lisoi lipkanih 
sirani besadlla ali ISOO ur posnele- 
ga govora). Sistem je predviden za 
povazavo z mikro'adunalniki (DEC. 
HP ild.), kmalu pa bo na voljo tudi 
vmesnik za IBM PC. Podatki so var- 
ni prod ponaredbo. ker na poini disk 
ni i«(! mogoia apraviti novih inlor- 
maei/. Jameijo ludi deaatleino Irai- 
nosl podatkov (na drugih magnat- 
nih madiiih samo od treh do pelih 
lat). Sam diskie zavarovan s plaslld- 
no keseto, ki hkrali olaiSa dalo z 
*5*8/00 anolo. Cana sislama /a 
13.000 funlov. kasela z diskom GM 
1001/21 pa slane 400 lunlov. (Slobo- 
dan DamianovidI 


Kdo je dobil kaj za novo 
lelo? 

U. S. Cold le pod svo|o streho 
dobil angloiKo programsko hISo Ul- 
timate. Ultimate pa je dobil Izkuie- 
rtega distrlbulerja In propagendlsta. 
kl mu bo odpri pot tudI na amenSko 
trllSte. Ultimate nlkakor nl propa- 
del. Podpisal ja samo pogodbo o 
sodelovanju 2 naiveCjlm britanskim 
oskrbovalcem programake opreme 
za hiSne raCunalnIke. Sodelovanie 
dven vellkin se le zaPelo 1. 1. 19S£. 
Da pa take vellk dogodek ne bo 
samo na paplrju, bo Ultimate za to 
prlloinost Izdal trl nova Igre. 

Za ZX spectrum dve: Pentagram 
In Cyberrun. za CBM 64 pa Dragon 
Skulle. Mo2|e pri Ultimatj pravl]0. 
da se bodo lahko sedaj povsem po- 
svetlli programlranju In ustvarjan|u 
novih Iger In da bodo na tr2ISdu 
bolje zastopani take po naslovlh kot 
tudi prodaino, kar je nalogs U. S. 
Golda. Zadnjih Sest iger tirrne Ulti- 
mate Play the Game bo prevedeno 
za vse popularne hISne radunalnlke. 
kl |ih prodalaio v Veliki Brltanljl. (C. 


Superrafiunalniki 
zapuSdaio laboratorlje 

Tako Imenovani -superraCunalnl- 
kl-, Izjemno zmogljlvl strojl * la 
Cray, so bill doslej namenjeni zgolj 
za posebne naloge, npr. znanstvene 
raziskave, vremenske napovedl. 
proiektiranie. simulacijo ltd. Japon- 
ci. kot kaZe. skudajo prvi ogretl za 
tovratne radunalnike tudi bol| >na- 
vadne* jporabnike In zapolniti vrzel 
med najbolj zmogljivimi velikiml sl- 
stemi ter superradunalnlkl. 

V ZOA je danes 2e 77 superradu- 
nalnlkov. na Japonskem pa 22 In od 
tega 2e 12 v industriji. Vodllnl brl- 
tanski znanstveniki so 2e lani opo- 
zortll, da bo VB na mnogih podrod- 
;lh kmalu zaostajala za Konkurenti, 
de ne bo posvetlla ved pozornosti 
tern strojem. Po japonskih ocenah 
bo svetovni trg lets 1990 spreiel ka- 
kih sto superradunalnikov. 


Fuiltau. ki je poleg firm Hitachi in 
NEC vodllnl japonski izdelovalec 
superradunalnikov, je pokazai naj- 
ved pobude za uvajanie superradu- 
nalnikov V vsakdanje okolje. Ze lani 
aprila |e ponudll model VP-50, ce- 
neiSo razlidico superradunalnika 
VP-100 (seveda pa tudi man) zmog- 
Ijlvo. in sicer s 140 megatlopi v prl- 
merjavl z 250 megatlopi). Malo poz- 
neje je firma poslala na trg $e cenej- 
Si model VP-SO in naSla 2e osem 
kupcev. Potem le Toyota narodila 
zelo zmogljivi model VP-200 (570 
mliljonov operacij na sekunoo, 256 
megabylov), predvsem za struktur- 
no analizo avtomobliskih karoserlj. 
PrI Nlasanu pa so se odiodili za 
amariSki model cray XMP-2, kl ga 
bodo uporabljall v aeronavtiodnih 
raziskavah. Oba nakupa sla -preml- 
erna-: Toyota ja prva japonska za- 
sabna dru2ba, kl al le omislila tako 
zmogljlv superradunalnik, Nissan 
pa prva japonska avtomnobilska 
dru2ba, ki je kupila superradunalnik 
od Amarldanov. 


Sottver za odrasle 

Beseda -Intercourse- pomeni v 
angleddini poleg drugega spplno 
obdevanje, -Intercourse- pa |e Ime 
radunaimskega programs, kl ga po- 
nuja softverska hida IntraCorp Iz Ml- 
amija na FloridI In kl vam, de je 
verjeti reklami. omogoda, da -za- 
sebno raziskujele In ^Ije razumete 
lastno spolnost-, partnerjema pa 
pomaga, da -skupa] odkrivata spol- 


na nagnjenja enega in drugega-. 
Program stane 99,95 dolarja in je 
napisan za apple In IBM PC. vseOuie 
vpraSalnlk, analizo odgovorov, stab- 
slidne podatke In oceno o -zbruiljl- 
vosti- partneriev, za namedek pa ie 
slovardek seksualnlh izrazov. Upo- 
rabnlk si lahko s posebnim geslom 
zagotovi vso zasebnost. 


Sole, Zlata Jama za 
raiunalniiko Industrljo 

Vodllnl amerSkll Izdelovalcl radu- 
nalnIKov so pazljivo In tudi zaskrb- 
Ijeno sprejell novico, da namerava 
Steven Jobs osnovati novo dru2bo. 
ki bo specializirana za radunalniSko 
opremo. namenjeno izobraievalnim 
ustanovam. NId dudnega: Sole so v 
ZDA 2e lep das donosen kupec. 
Medtem ko je vsaka amerlSka trgo- 
vlnaz radunalnikl leta 1983 prodala 
Solam V povpredju za 75 tisod dolar- 
jev opreme, se is ta vsota leta 1984 
dvignila 2e na 358.700 dolarjev, lam 
pa le bila po prvin ocenah Se vedja. 

RadunalnISke 0ru2be Solam po- 
nujajo tudi do 50-odstotne popuste. 
ker pad menljo, da si bodo tako za- 
gotovile bodode uporabnike. Apple, 
recimo, je popuste za nakup macln- 
toshev vezal na Stevllo narodll: de 
Sola narodi ved strojev. se popust 
progresivno poveda. IBM tudi ne za- 
ostaia: leta 1963 je Solam namenil 
pomod V vlSInl 59.5 milljona dolarjev 
(V denarju, opremi In storltvahj. 



Podobno je s softverom namesto 
da bl Izdelovalcl radunalmkov sami 
pisall izoOra2evalne prograrm da- 
ie|0 udnemu osebju v zameno za 
aWorske pravice posebne Stipendi- 
|e. da razvijaio sottver To m nrti nid 
novega, sai so recept ze nekdai 
uporabljall zalo2niki udoenikov 


Hitachi V novem letu 

Kompaktni disk (CO) je pred leli 
pomenil pravo revolucijo v audio 
svetu. Hitachi je z disketno enoto 
CO-ROM zdai napovedal podobno 
spremembo na radunalmSkem po- 
drodju. Pri tern je uporabil enako 
tehnollogiio in razlika z glasbeno 
enoto le zelo maihna. Prednost no- 
vega meOija |e predvsem veiika 
zmogljivost: CD-ROM shram petslo- 
krat ved podatkov Kot mini gibki iisk 
z 1,2 megabyta. Drugade povedano. 
njegov pomnilnik s 552 Mb zamenja 
tisod enostranskin gibkih diskel 
All: de |e na tipkani strani 2000 be- 
sed. potem lahko CD-ROM shram za 
270 tisod strani besedila. 

Veliko hitrejSi kot pn navadnem 
-tlopiiu- je tudi prenos podatkov- 
176 K na sekundo (pn navadiwm 
gibkem disku 60 K na sekundo). Ce- 
na sa bo glbals med 12 in 15 tisod 
funti, disketno enoto pa bo mod 
uporabljati v povezavi z navadnim 
IBM PC. Edina pomanikijrvosl. CD- 
ROM |e medij vrste -read only-, kar 
pomeni, da ga je mogode uporabiti 
samo za branje podatkov. Krog ku- 
pcev bo zalo kajpada omeien. saj 
bodo imell na vol|o le ozko Izbiro 2e 
popisanlh diskov. 

Ena od moZnosli tovrsinega me- 
dija je V prihodnosti sposoianie 
kompaktnih diskov z vetikimi baza- 
mi podatkov. Kaka velika dru2ba. 
recimo. bo najela disk, ki bo vsebo- 
val vse podatka, kakrSne ltru)o na 
voIjo inlormatlvne Slu2be PTT (na- 
slove, telelonske Slevilke ltd). 
UsIuzbencI bodo mogli prek termi- 
nalov hitro priti do taXSnlh podai- 
kov. to pa bo pomenilo pnhranek 
dasa In lelelonskih stroikov. Dru2- 
ba, ki bo posoiala takSne diske (v 
VB najbrZe British Telecom), bo 
dvakral. trlkrat all Stinkral na lelo 
Stan disk zameniala z novim. vsebu- 
jodlm vsa spremambe in dopolnitve. 
(Slobodan Damianovic) 



11 


MIMO ZASLONA 


Topio iz Birminghama 

No. 1: Apple le na se/rnu predslaril raiunalnik. ki nay pi 
demaniiral zamaiv sePanjemu macmioshu SSO all po Pomade 
Fal Macu. Novi machintosh plus ima novo, veifo Upkovnico. nov 
laziinlveni park na zadnii sirani radunalnika in nov, bisiveno 
hilre/si diskeini pogon. CenavAngliiiboprlbliino23<X}luntov. V 
njo pa ne bo vkl/udera programska oprema, ki so io dobivali 
kupci atarih macov (MacWrite, MacPaint). Ve£ o novem macu v 
prihodnji itevilki. ko bomo porodall s seima. 

No. 2: Commodore /« vendarle predslavila amigo ludi Angle- 
iem Da ne bi bil alabSi od Atarija, si je privoSill razstavni 
prostor. k! je ie kako spommjal na Alan/evega na PCW. Amiga 
ima ie napisanih precej programov. Precei so jih podpisale ludi 
angleSke sofiverske hise. V oloSkem lisku pa evtori/a. name- 
n/ena amigi, podasi poienjuje. sai evropska verziia, ki bo na vol/o 
predvidoma aprila, ne bo idruilpva z amenSko. Commodore 
pravi, da ne bodo idruHjivi samo programi, ki bodo uporabljali 
graliko. Zaslroi, ki imaposebeipoudagenegrafidnekvalilele, pa 



Izrezano naroiilnico po^ljite na naslov Revija Moj 
mikro (za naroenine), Tilova, 3S. 61000 Ljubljana ali pa nam 
tetefoniraite (061 319-798). Ce ne zelite z izrezovaniem posKo- 
dovati revije, se lahko pismeno narptrie tudi z dopismco. 
Narocnino boste pladali ob prejemu poloZnice. 


Narocam revijo Moj mikro 

(Slovensko izdajo, srbohrvalsko izdaio - nepotrebno precr- 
ta|(e) 


(tme in prilmek) 

(ulica m hiSna stevilka) 
(postna slevilka in postal 
(podpis) 



Novosti z ellkelo Sanyo 

te V zadetku lela 1984 je Sanyo 
iz0ros;( lennologiio. slonedo na si- 
slemu MS-DOS, In to z modeloma 
wee S50'555 (256 K RAM, z enim all 
dvema diskelnima enotama po 160 
K). Ob koncu lanskega tela /e Sanyo 
napravil Se en korak, kalerega vrh /e 
model MBC ass (desno na fotograti- 
/I. V sredini novi model MBC 775, 
leva MBC 555-2). Radunaimk je za- 
nimlv predvsem zalo. ker je na ravni 
modelov IBM. pri tern pa slane vse- 
ga 1400 lunlov. N/egove oanovne 
znadllnosli: 256 K RAM, z motnosl- 
jo razSirilve na 640 K: operaeijski 
sislem MS-DOS 2.11: dve diskeini 
enotl po 360 K; sedem odprtin za 
povedanie zmogijivosll Imoinost 
uporabe slandardnih modulov IBM) 
In sran<Jar<M/ prikijudki za monitor 
imono, RGB) in llskalnik fvmssnifc 
Centronics). 17 ceno 1390 funtov 
(brez promsfnepa davka) /e vStetSe 
sottverski paket Wordstar 2000. 

Sanyo ponuja se prenosnl mlkro- 
radunalnlk MBC 775 Z 256 K RAM 
fmainosf razSirilve na 640 K) in z 
dvema diskelnima enotama po 360 
K. PoiJafke spremljamo na 9-pali- 


nem banmem momtogu oziroma na 
zunaniem monitoryu (rmno, RGB). 
Po sottverski atram model ne zao- 
stays za IBM PC. sai uporaMja 
WordStar, Calcstar m GW-BASIC. 
Cena 1 990 funtov /e Se zanimIvetSa. 
ker vkl/uiuje poseben monitor. Sa- 
nyov model CRT 36, ki stane sicer 
127 tuntov - ta monitor uporabimo 
kot glavni monitor v pisaml, med- 
tern ko z radunalnikom delamo 
drug/e, npr. doma ob koncu ledna. 


MBC 555-2 in MBC 550-2 odliku)e 
16-bilne CPB 8068 s I28K RAM in 
operaeijskim sislemom MS-DOS 
2. 1 1 Posebnosi nove ponudbe pa ya 
fa, da le zmogliivosi ten redunalm- 
kov mogode povedali na 256 K in 
ker so vdelana seriiska vrela za RS 
232 in Cenironicsov paralelni vmes- 
nik. MBC 550-2 obsega Se disketno 
enoto s 360 K MBC 555-2 pa dve 
. . ssO-2 /e mogode 
VSlar in Calcstar 
pro). prI MBC 555-2 paSeMa- 
ilmerge. Spellstar. Dalaselar. Re- 
ponslar in Filesort. Cene: MBC 550- 
2 stane 999 tuntov. MBC SSS-2 pa 
1199 tuntov. (Slobodan Oamia- 
novlc) 


uporabljali I 
(MicroPro), pi 


Spectrum v ne Celle 

V ielaznISkem mednarodnem 
potnISkem promet morajo dmarsko 
vrednost vozovnic zaradl drane me- 
nyave tedaya dinarya nenelino prlla- 
gayaii najiazlidneyiim valutam. Pri 
lem upoiablyayo priro4ne tabele. kl 
vsebujejo delne podatke o oanovnih 
vrednostin potovary za vaako dria- 
vo posebey. StroSki za llakanye tak^ 
nih label so zelo vellkl In zalo yih 
tiakayo le dvakrat do itirlkral na leto. 
ob vmesnih podraZitvah prevozov 
pa morayo osnovno postavko linear- 
no mnoZItl s koefleientom poaamez- 
ne drlave, ki ga aporoCajo z interni- 
mi brzoyavkaml. V enem koledar- 
skem lelu ye lak$nlh sprememb od 
Seal do deset 

Od kalkulanta ye odvisno. all si bo 
ob preyemu obvestila o novlh cenah 
vnaprey izrafunal cene osnovnih re- 
laciy all pa bo ceno vozovnice raCu- 
nal sproll. ob sami prodaji. TakJno 
delo ye zelo zamudno. say ye relacly 
vellko, upoJIevall pa morayo le vr- 
sto vlaka. prevozro pot In vse koeli- 
cienle skozi drZave do namembne 
postaye. Vellko ye tudi tveganye. da 
se bo kalkulant uStel: nyso redkl pn- 


meri. ko mora za napafien izradun 
plabati iz laatnega Zepa tudi do 
20.000 dinarjev (novihl). Z izkustve- 
nlmi normallvl so izraiunali. da mo- 
ra kalkulant prodati ve£ kot 600 vo- 

-- 'narodne relaciye, 6e 




ufinek. 

ri TTG Celye so ugolovlli. da bi 
II 2e a ap^rumom 48 K zado- 
>0 zamenyaty zastareli in lebno- 
loiko preZivell nabln izrabunavanya 
cen. Napravili so selakciyo nayboty 
prodanih mednarodnih vozovnic z 
odhodom iz Celya in se nsto lotili 
pisanya programa. Ob vsaki apre- 


spremenlyivke in rabunalnik tzpise s 
telepnnterjem nove cene relaciy. 
Izrabun za vse potrebne relaciye 
zahleva samo ie 10 do 15 minut 
base, medtam ko so prey za takino 
Io polrebovali 30 do 40 kalkulan- 




V naslednyi fazi nameravayo vpisa- 
tl V rabunatnik oanovne po^lke za 
vse odnodne postaye in s teleksi 
sproti sporobati rezultale. Tudi po 



iunanja cen prevoiov v mednarod- 
nem in dolnem prometu. Podobno 
K nameravaio lotiti Se rezervaclj se- 

opfavljah -pai-. (Inz. D. Mehle, TTG 
Celia) 


Napaka za milijon 
dolarjev 


V raiunalniSkem biltenj amanike 
Vlada beremo. da je driavna blagaj- 
na skorai pretrpela za milijon dolar- 
lev Skode, ker se je usiuibenec 
zmolil pfi dalu z rafiunalrikom. Za- 
radi napaka pn formatiranju datu- 
mov so namred izdali preceiSnje 
Stevilo Cekov z datumom 2. oktober 
namesto 7. oklober. Ker je ilo za 
praceiinjevsote - Satrllalnavladna 
izplacila - bi vlada na raiun obresti 
izgubila skoraj milijon dolanev, van- 
dar so napako pravoCasno odkrili in 
praklicali izplaCila. 


Konec >ribjlklh zgodb<? 


Morda je ribieam. ki tako radi iiri- 
)0 roke, ko razlagajo. kako veliko 
ribo SO ujSll, odklenkalo... Ameri- 
ika alekironska firma Ojtdoor Elec- 



Zai5lta pred seYanjem 
z zalona 

Britanska drjZba Ultraguard je 
razvila poseben filter, o katerem Ir- 
di. da prepreCuje vse Skodljive po- 
sladlca savanja TV zaslonov in mo- 
nitorjev, hkrati pa izboIjSava kon- 
IraslinublaZiodseve Navedan filler 
bo stal 97 luntov, boIjSI model, ki 
odpravl 99 odstotkov savanja In 
zmanjia elektromagnelno zarbenje 
zeio nizkih Irekvenc. pa 9a nima ca- 
ne. Novi filter so Za testirale britan- 
ske oblasli. V nasprotju z dosedanji- 
mi tovrstnimi filiri, pri katerih so pla- 
stiko prevlekli s kemikaliiami, je mo- 
del Ultraguarda nareien iz posebne 
membrane, vdelane mad dve plasti 


Dedek mraz in Mirko lipka 
na radirko 

Ve£ kot 600 slovensKin Sol je do- 
bllo nenavadno novolefno darifo: 
po nekaj izvodov knjIZnica Mirko 
tipka na radirko. ki smo jo lani izdali 
pri Mojem mikru. Akcijo je omogo- 
Cfla zavarovalna skupnosi Tngiav 
(ki danes ponuja tudi zavarovanie 
raiunalniike opreme in celo podat- 
kovll. Spodbudna je tudi novica. da 
je zdai 2e nekaj stoSol naroCenlh na 
Moj mikro. Btevilo naroCnlkov nas- 
plof) raste. kar veija tudi za srbsko- 

Meganovice 

Proizvodnja raCunalnikov S20 ST 
je po informaciji iz Alarijevih virov 
dosegla tOOOOO enot na mesec. vse- 
mu povpraSavsniu le vedno ne mo- 
rajo zadostili. Firms je naredila tudi 
nekaj velikih korakov od obljub k 
dejanjem. Programov QemWrile in 
GemPalnl, kot pravi Atari. Digital 
Research ni mogel zagotoviti. zato 
bodo namesto njih ob raCunalniku 
dobavljaii drugs programe. ST Wri- 
ter so starim kupcem ie razposlall 
Oznacimo ga lahko kot dokai mo- 


dan urejevalnik. ki pa 2al ne data z 

liiozofiie. da le vsak znak v datoteki 
treba videti ludi na zaslonu. To ima 
tudi nekaj dobnh atrani. kadar pa 
vas zanima. kako bo besadilo izgle- 
dalo. ko bo na papirju. ga preprosto 

Ob raCunalniku pa naj bi liudje 
dobili ie OBMasler. Ooodle m Me- 
garolde. Za prvega ste gotovo ie 
ugotovili. da je to baza podalkov 
Ooodle (jodlanje) ja zalo zeio pnmi- 
tiven program za risanje (riSemo 
lahko samo prottoroCno in pcstav- 
Ijamo drke). megaroid* pa so dislo 
poprecna arkadna igra V javni lasti 
je tudi delujoCa verzija operacijske- 
ga sistema CP M V tern programu 
MC S8000 programsko emufira mi- 
kroprocesorZSO take, dasa zdi. kot 
da delamo z npr. 50% podasnajSim 
partnerjem. ki pa ima 5* vad pomnir- 
nika Nobenih lehnidnih ovir ved m 
da bl na S20 ST stekla bogala baza 
domadin programov kisopisaniza 
partner aii dialog 20 DruStvo proti 
mudsnju mikroprocesorjev se bo 

morda temu uprio. saj je dipa 60000 

cije. Ce ga spuslile z vajeti. si lahko 
mislite. da imate pod saboj triglav 



13 


mmOZASLONA 


Vec pomnilnika za manj 
(tenar}a! 

NeKateri so 19B6 oznafill za 
lelo laserja Cana t. >. lasersKih ti- 
skalnikov se ia spjiea poS 2000$. 
V Amerlki so ze naprodaj prvi ra- 
eonalniSki laserski plskl in ustrez- 
na programska poOpora. 

Najceneiii CD-ROM za I8M-PC 
stane 999$. Nekatere je protl do- 
plaOilu inogoOe vdelati v gramp- 
fon. saj |e programov oz. podat- 
kov naCD mato. Enaod firm, ki se 
ukvarja z zapotnjevanjem mega- 
bytov na CO-jlh je Activenture. ki 
|0 le ustanovil bIvSi iet Digital Re- 
searcha Cary Kildall. Izdall bodo 
Ameriiko Enciklopedl)0 (slcer jo 



SSasoma pa bomo lahko na CO 
diske tudi pisati. Sistem WORM 
(write once, read mostly - piSi 
enkrat, v glavnem pa beri) stane 
skupaj z programom za urejanje 


podatkov 5000$, na 5 1/4 optidni 
disk pa lahko zapliemo 200 Mb. 

V zadnjih mesecih so predstavi- 
II tudi nekaj izpopolnitev te zna- 
nih Izdeikov. 

Kodak je izdelal disketni pogon 
m ustrezne diskete, na' katere je 
po forrnatiranfu mogo6e zapisati 


Orchlltlov Cramram. 


10 Mb podatkov. Diskete so S.25 
paICne in zaprte v trdem ohiSju. 
Popredni dostopnl Cas znaia sa- 
mp 75 millsekund, interna hitrost 
prenosa podatkov pa znasa dva 
megabita na sekundo. 00a podat- 
ka sta primerljiva z danaSnjimI tr- 
dimi diskl. Posebnost disketnega 
pogona je ie ta. da |e kontroler 
vdelan, povezava s sistemom pa 
teCe preko zelo razSirjenega 
vmesnika SCSI. V Oisketrem po- 
gonu le tudi nekaj novostl. Name- 
sto oOiSajnih -step- motorjav 
braino pisaino glavo premika me- 
hanizem, ki dela na podoOnem 
prinoipu kot elektromagnet v 



lapia 4 K dolgega programa na 
SottaUlpu. 


zvoOnikIh. Na ta naiin so menda 
dosegll hitrej^e premikanje in na- 
tanenejSe pozicionirarie glave. 
Zanimivo je tudi. da je gostota 
zapisa na notranjih. krajiih sle- 
deh, maniia, kot na zunanjin. Di- 
sketni pogon, primeren za IBM- 
PC, naj bi stal 1000$. prazna di- 
sketa pa 40$, kar ni veliko v pri- 


meriavi z 80$ za digitalno kaseto 
in 120$ za zamenjljivi trdi disk. 

Neka) novosti je tudi pn trdih 
diskih. Vse ved je takih, ki imajo 
doslopni das is okrog 25 ms (na- 
mesto obiiajrih 30-40), rekorder 
pa je Toshibin disk z dostopnim 
dasom 18 milisekund. 

Japonci ne poiivajo. 3,5-pald- 
nim disketam sledi|o nove, de 
manjSe. 2.S-paldne. Izdelal jih je 
Maxell, naeno paje mogode zapi- 
sati 500 K (neformatirano). Qlede 
na to, da so 3,5-paldne ia disio 
primerne velikosti, bo ves profit 
od Maxellovih pritilkavcev ta. da 
bomo imeli Se en format ved. 2ive- 
la kompatibilnosti 

NajhItrejSI med vsem tern je se- 
veda RAM. Cipi so poceni, na dra- 
gooenin razSIritvenih karticah PC- 
jev pa zmanjkuje proslora. Na 
Orohlldov cramram so zdrenjali 2 
MB, ki |ih je mogcrde vtakniti v 
kratek vtid za razSirllve. Plosdica 
stane 400$. vsakih 256 K pa 40$. 

A tudi papir se ne da. Na Com- 
dexu so predstavili Softstrip. Za- 
deva nima nobene zveze s slade- 
njem, pad pa gre za izpopoinjeno 
razlidico stolpdnih kod, ki jih opa- 
2ate na nekaterih izdelkih (npr. na 


stilu). Sofstrip ima bistveno vedjo 
gostoto zapisa (slika). Nekatere 
revije so listings Ze zadeie objav- 
Ijati tudi V te) obliki. Ker pcseben 
ditalec za takoSitnran program 
stane 200$, bo treba programe iz 
MM Se nekaj dasa rodno vnaSali. 
Domiseino )e reien tudi problem 
zaddite pred kopiranjem. Cez ori- 
ginal samo z rdedim flomastrom 
kaj nadedkale. Citaica rdeda bar- 
va ne moti, ko pa zadevo fotoko- 


Selem, kaklen sejem? 

Konee decembra je bii v LjuOltani 
le tradlcionalnl radunalniSki sejam, 
ki sta ga organizirala 20TXS m Can- 
kariev dom. V dveh nadstropjih sJo- 
venskegs hrama kulturs je orgam- 
zatogem uspelo zbrati skoraj vse. Ki 
na podrodju mikroradunalnlSva v 
Sloveniii ka) pomenijo. lake da je Oil 
sejem Ispa prlloZnost za oceno do- 
seZanega v leu 1985. Polag velikih 
imen domaCega In svatovnega radu- 
nalniStva (IBM. Commodore. Ortc- 
Nova. Iskra Delta...) le bilo na sej- 
mu dovolj proslora tudi za predsta- 
vilev deiavnosti klubov, Sol. posa- 
meznikov in piratov. KI se z radurta)- 
nistvom ukvarjajo. Kl|ub temu. da )e 
bilprostorzavselebrszpladen|--f i 
za orgamzatorja). paje njihov odziv i 
odpovedal. Tako |a bila softverska | 
scans naljubljanskibotSiitrzniciUi- { 
dl V dasu sejma bolj iivahna kot na ' 
sejmu.kjer so pirate naitelinaprsts , 
ene roka PogreSali smo tudi preda- I 
vanja. workshops, posvetovania in 
podobne spremliajoda prlreditve, 4e 
posebej pa obiskovalce. Zdi se. da 
so SI sejem ogledaJi samo nakljudni 
obiskovalci drugin deiavnosti CO in 
nekai tistih, ki po lakih pnreditvah 
hodimo zaradi svo|ih profesionalnin 
detormaci). 



SONY ia zniial ceno svoiemu 
Hitenu na 29SDM. Lani so ga za- 
eali prodajati po 998 DM, ker pa Je 
bit boli Bit kol Hit... HETUBH Po- 
cenil sa je tudi disketni pogon - 
TOO DM stana In uporablja 3,5- 
paiena m/nidrsfrefe, REWHN Ma- 
cintoeb je verielno adini erno-bali 
mikroraCunalnlk, kl bo ima! poslal 
barvni llskalnik. Tak ia namrei no- 
vl Imagewrller II. Za 2880 DM ana 
llskali ludi v NLQ. malo grie pa z 
250 znakl na aakundo. Tudi de- 
sign ie nekai ankratnaga (sllkal. 
RETURN Pocenll se je ludi OL, 
englaika razliiica stane v ZRN 
TOO DM. nemika. z dodatnUn. 5 
MbpoinnilnikompataoODM. RE- 
TURN Zadn/ie smo na tern maslu 
uglball kakina bo nova Ultimalova 
igra. Groza. Sistem Nightshade, 
scanaiil div/i zahod RETURN En- 
terprise ia na naibolfil poll, da 
utona V pozabo. Ne prodaia se na- 
mrei hill priblllno tako. kol /e hr- 
ma pritekovaia RETURN PoiasI 
bodo na mirkoraSunalmke phlazle 
tudi megalgra. Zaenkrat pa ie Ire- 
ba bill zadovolien a polomegal- 
graml. Na 520 ST. Fat Macu in 512 


K amig! te teia Brataecas. Igra, ki 
iojaspravila vkupekipe. ki ie dol- 
go tesa obliubliala megalgro za 
speclruma pod firmo Imagine. Ob- 
l/ubo so (ore/ driall. a nans spac- 
trumu RETURN Za OL Basic ie ie 
na volio popoln prevaialnik. Nap!- 

GOSIIB 


STACK 



sail so ga pri Digital Precision. Za- 
gotavtialo. da prevedena koda te- 
le too- hitreje, prevajalnik pa da 
odpravlja tudi vse inlerpreterieve 
Cmrlie. Prevajalnik je napisan v 
super basicu, njagova prvs naloga 
pa le bila, da je prevedsi samega 
sebe. Komu je polem splon Se mar 
za pascal ali C7 RETURN Novem- 
brskl seism Comdex v Las Vegasu 
ia po rekordnam seimu Iz 1984 
prvii zabeleill nazadovanje. Tama 
glavnega predavan/a ie bila ‘Sur- 
viving the Industry Downturn’ RE- 
TURN Ashton Tate le prav na tern 
aaimu predstavll dBase III Plus, ki 
omogoda ludi povazovanie v to- 
kalne mrele RETURN Program 
stane toliko kot celoten sistem 
520 ST. RETURN Commodorla na 
sajmu ni bilo. kar pa Sane pome- 
ni. da se ni dalo videti amige. Ena 
je bila ludi na Atariievem itantu. 
poslavljens Ilk poleg -barvnege- 
ST-ia, na obeh pa ie tekel zname- 
nili emigin demo s poskakuioio 
iogo (Ob njem smo zevali na raz- 
nih predstavitvah amige). RE- 
TURN Za obemi monltoril sa /a 
zedovolino nasmihel Jack Trami- 


ISiS. 

0 ataniu v magariovicar' RETURN 
Commodore PC 10 nei bi v krat- 
kem zaiall prodatati tudi r Veliki 
Britaniii. PCW pHe. de so imeie 
desetice, ki so brie na prodat v 
ZRN, kup harxtverskihiuikov. pre- 
caj razirn/veni/? kartic za IBM-PC 
naPCIOnidelalo. nezanasliivo pa 
bilo tudi napaianie RETURN 
V ZRN pate bil to vsaeno dotgo 
dasa naibolie proda/ani PC. RE- 
TURN Anglaii ie ugolavliaio. da je 
bil to pred latom eden naicaneiiih 
PC kompatibilcev, danea pa se 
natde ie kakien caneiii in mu ta- 
ko V Angliii ne obetaio tape pri- 
nodnosti RETURN Pri nes sa je 
pred novim letom softver prodajal 
kol ie dotgo ne Prodaia Smrkcev 
in forprona /e presegla vse prtda- 
kovan/a in la hipjlh lahko naroMe 
samo po poili na XENON. PP 60 
81110 Liubliana RETURN Med pr- 
viml dogodki traznjenia amenike 
ralunalniike scene iepograb ren- 
te Creative Computing, prve mt- 


1 4 Moj mikri: 





OBISK PR] KREMENiKOVIH, 


eo**"*® fA 


JURE SKVAR6 


S eem. C-64. sloviii raiunalnik, 
bomo poskusili s tern zapl- 
som koneno predstaviti v celotl, 
pri tern pa si ne bomo mogli pri- 
voSeill Izletov V globlno. Podrob- 
nostl je prevei, da bl z njimi lahko 
opravili kar v enem dlanku. Pn 
predstavitvl sa bo treba kdaj zate- 
fil kprimafjavisspectrumom, ki je 
glavni konkurent C-64. 

Hardver 

Najprej si bomo ogledali glavni 
mtegrirani vezji. 6510 je mikro- 
procesor. kl je programsko enak 
mikroprocesorju 6502, -hardver- 
sko- pa se od niega razlikuje. Ima 
vgrajena Sestbitna vhodno-lzhod- 
na vrata. Podatke poiiljamo z 
enostavnim pokom na raslov 1. 
Smer prenosa podalkov doloCimo 
s posiavltvi|o bitov na naslov 0. 
Ce je vsebina lokaeije 0 enaka 
npr. 7. so niiji trije biti vrat izhod, 
viSjl trije pa vhod. TipiPen primer 
uporabe je preklapljanje pomnil- 
nlka. kar |e pri C-64 deino ludi 
izkoriStono. deino pa V/l vrata 
uporabljamo za povezavo s kase- 
tarjem. TeoreIi£no bi lahko Imeli 
216 bank s po 64 K pomnilnlka. 
kar pomeni cele 4 Mbyte. 

6510 pozna tri vrste prekinitev: 
RESET. NMI in IRQ. Reset upo- 
rabljamo pri vklopu radunalnlka, 
da sistem iniclallziramo. NMI po- 
meni prekinitev, ki se je ne da 
maskiratl Iprepreilti). IRQ pa je 
prekinitev, kl jo lahko softversko 
prepreCImo z ukazom SEI (Set In- 
terrupt disable). omogodimo pa|0 
s CLI. Naslov, kamor moramo ob 
prekmitvi skoditi, procesov pobe- 
re iz lokacij SFFFA do SFFFF. Pn- 
porodljivo je tore), da Imamo na 
leh lokaeijah ob vklopu radunalnl- 
ka ROM. 

Ukazi. ki jih ponuja 6510. so ze- 
lo enostavni, v primenavl z Z60 
kar preved. Po Stevilu registrov se 
ta procesorja ne morela prlmerja- 
ti. saj ima6510 le tri - akumulator 
in dva Indeksna reglstra. TudI dol- 
dlna sklada ie omeiena, sai je zani 
fiksno rezerviranih 256 bytov na 
lokaeijah od 256 do 511. Enostav- 

najhitrejii ukazi izvedejo v samo 
dveh udarcih ure (ki je v C-64 1 
MHz), pri Z60 pa v 5(irih. Nadlni 
naslavijanja so zelo modni, lako 
da lahko preprosto sestavimo ta- 

Zanimiva je take Imenovana nidta 


stran (zero page), kl je privilegira- 
na in se inStrukcije. kl naslavijajo 
adrese od 0 do 255, hitreje Izvaja- 
jo, pa tudi ved jih |e. Dostop do 
pomnllnika je zelo neposreden, 
akumuiatorju priStejemo vrednost 
z lokaciie XXX kar z AOC XXX. V 
primerjavi z ZSO lahko redemo, da 
sta 6510 z 1 MHz uro in 280 z 2 
MHz uro V povpredju vseh nalog. 
kl jih morata opravliaii v mikrora- 
dunalniku, enakovredna. 

6526 

V C-64 sta dve taki vezji. eno 
skrbi za tipkovnico In krmllnl pali- 


ci. drugo pa za serl|ska in uporab- 
niSka vrata (user port). Slednje C- 
64 uporabljatudi kotvmesnik RS- 
232. 6526 ima dvoje osembitnih 
paralelnih vrat. ena seri|ska vrata, 
inlerno uro in dva Stevea, ki |u 
lahko programiramo za Stetje zu- 
nanjlh impuizov In udarcev proce- 
sorske ure, en stevec pa lahko 
tudi Staje prehode skozi nidlo dru- 
gega. Vezje lahko generira pet 
vrst prekinitev. Sproiijo |ih lahko 
ura (alarm), oba Stevea, serijska 
vrata. ko se napolnijo ali izprazni- 
jo. in pa noZiea FLAG, kl skrbi za 
sinhronizaeijo preloka podatkov 
skozi paralelna vrata. PIsanie ali 
branie z vrat B spro2i na noiici PC 
negativen Impulz, ki ga lahko iz- 
korlstimo za sinhronizaeijo izme- 
njave podatkov. Seveda lahko vse 
prekinitve po 2el|i Izberemo s pi- 
sanjem v poseben register ICR 
(Interrupt Control Register!. Na- 
daljnje preklnile niso moZne. do- 
kler ne naslovimo lega registra. 
Take prepredimo, da bi med pre- 
kinitvijo pridlo do nove prekinitve. 
kar bi vneslo popoino zmedo v 


program Eno vezje je pnkiiudeno 
na nozicQ IRQ mikroproeesorja. 
drugo pa na NMI 

Vezje VIC (Video 

Interface 

Controller) 

To vezje skrbi za genenranje 
slike. Naslavija lahko 16Kpomnii- 
nika. ob vklopu racunalnika je to 
prvih 16 K Oeluje lahko v ved na- 
dlnih. Najpogosteje pa uporaolja- 
mo tekstni nadm in grafiko visoke 
lodljivostl. Tekstni nadin jjorabi le 
10(X) bytov. torej za vsako drko na 
zaslonu en byte. Barvo Crk bere 
vezje 2 lokacij 55296 do S629S Ta 
naslov je fiksen. saj gre za barvni 
ram. ki ne spada med 64 K lama. 
namanjenega podaikom >n pro- 
gramom. Uporabni so le spodnji 
Slirje biti (nybble). Naslov. kjer je 
shranjen video pomnilnik lahko 
izberemo. Prav tako lahko izbere- 
mo naslov. s kalerega se berejo 
oblike drk: tako si lahko defmira- 



Mojmikro 15 


OBISK PRl KREMENiKOVIH 


QrafiKa visoke lodijivosti ima 
320-200 toek. Na podroeiu S-8 
lanko izberemo mefl Sesinaislimi 
Darvami pofliage in irnila (ink). 
To le sistem alnbulov, podoben 
kot pn speclrnmu, le da lu ni moZ- 
nosti za utnpanje in osvetljevanje. 
Horizontalno ioCIjivost lahko pre- 
polovimo in tako dobimo lo£l|i- 
vost 160-200, vsaka toPka pa izbi- 
ra med Stirim barvami. Tudi tu 
veija sistem atnbutov. le da za 4-8 
lodk. 

Glavna zanimivost vezja VIC pa 
le osem ikratov <spntov|. Veliki so 
24-21 todk V visoki all 12-21 topk 
V srednji loCIjivosti. LoPIjivost 
skratov je neodvisna od lo£l|ivosti 
zaslona in |o deliniramo za vsake- 
gaSkrata posebej. Vsakega$krata 
lahko tudi raztegnemo v smer k 
all y all v obeh - toPke postanejo 
dvakrat veije. Premikanje skratov 
le zelo preprosto, le s pokaniem 
koordinat v ustrezne reglstre. To 
le mogoPe. ker vezje VIC jemlje 
sliko Skratov iz tistega dels pom- 
nilnika. na katsrega kaZe Skratu 
pnrejen kazalec in torei ne premi- 
ka Skratov fiziPno. S hitrim spre- 
minjanjem ten kazalcev lahko do- 
seZemo animaci|0. Pn prekrivan(u 
Skratov velja. da bo spredai tisti z 
maniSo Stevilko. prioritetno glede 

S posebnimi programskimi tehni- 

Oez veP kot osem Skratov hkrati 
na zaslonu. verdar pn tern trpi 

Omeniti vel|a Se moZnost, da 
vezie VIC izkIjuPimo: pri tern sicer 
izgubimo sliko. procesor pa neko- 
liko hitreje dela. To le pomembno 
pn strojnih programih. kjer ima- 
mo preraPunano vsako mikrose- 
kundo in k|er bi video vezje bl- 
slveno motilo delo procesorja, 
Zanimiva je tudi uporaba raslr- 
skega registra. ki'kaZe, katero Pr- 
10 vezje irenutno reSI (vidne so od 
SI do 250). Rastrski register lahko 
programlramo za prekinitve in do- 
bimo na primer v enem delu za- 
slona visoko lopljlvost, V drugem 
pa tekstni napm. Prekinitve lahko 


povzropijo tudi trki Skratov m 
svetlobno pero. 

6581 (Sm) 

To je zelo kvaliteten trikanalni 
tonski generator. Na vsakem ka- 
nalu lahko doloPimo amplltudno 
ovoinico poieka zvoka (ADSR) in 
izbiramo med Stlrimi valovnimi 
oblikami: Sumom, Irikotnimi, Za- 
gastimi in pravokotnrmi impulzl. 
Tern lahko tudi spreminjamo raz- 
merje signal/pavza. Obstaja moZ- 
nost za povezavo kanalov In sicer 
tako. da se medsebojno sinhroni- 
zlrajo. MeSanico vseh treh toncv 
lahko tiltriramo na tri naPine. To 
opravimo skozl nizkoprepustnl, 
visokoprepustnl In pasovni filter, 
ki jih lahko tudi komblniramo. 
Imajo pa vsi Isto kritipno frekven- 
co. Na vezje lahko pnkljuplmp zu- 
nanji izvir zvoka. ki ga tudi lahko 
(iltriramo in mu spraminjamo 
glasnost skupaj z vdelamml osci- 
latorji. Z oscllatorjem 3 je pove- 
zan generator nakijupnih Stevil. KI 
ga lahko uporabimo namesto pro- 
gramskega. 

V vezje sta vdelana dva pretvor- 
nika A/D. ki merlta kar upornost 
upora. prikljuPenega med vho- 
dom In pozitivno napetostjo. Na 
prikijupkih za Igralno palico so 
Stirje vhodi za potenoiometre. To 
je moZno zato, kerjevC-64 vdela- 
no'elektronsko stikaio 4066 (vezje 
CMOS), s katerim preklapjjamo 
med prikIjuPkI. Vrednost na izho- 
du prelvornika A/D se obnovi na 
vsakih 512 udarcev ure 02 (li 2), to 
je prIbliZno vsakih 523 mikrose- 
kund, ker je frekverca 02 nekoli- 
ko marjSa od 1 MHz (980 kHz). 


Konektorji 



prikijuPki so z vezja 6526. Ko gre- 
mo proll desni. naletimo na serlj- 




I'motiorr 


C-64 V I'befem cirkusu”: obde- 
lava reiullaloy msd enim od 
smucsrski/i tekrrrovan/ za sve- 
tovni pakai 


ski prikIjuPek. preko katerega C- 
64 komunicira s tiskalnikom in z 
disketnoenolo. Sledita phkIjuPek 
z avdio vhodom in izhodom (2 
vezja 6581) in video Izhodom, in - 
Se televizijski prikIjuPek. Na skraj- 
nl desni (Se vedno gledano s stra- 
nl tipkovnice) so razSirItvena vra- 
ta. kamor prlkljuPImo navadno 
ROM kartice. Na desni sirani so 
vhod za napajanje, vklopno stika- 
io in dvoje vrat za igralno palico. 
Poleg Igralne palice lahko phklju- 
Pimo Se potenclometre In na vra- 
tih 1 svetlobno pero. 

TIpkovnica je zelo kvalltetna s 
OWERTV razporedom tipk, po- 
sebnimi tipkami za +, I , = 
in Stlrimi (unkcijskimi tipkami, kl 
|im Ob vklopu ni dodeljen noben 
ukaz, zato pa vrnejo (pri funkciji 
GET) kodo od 133 do 140 (ker jih 
lahko uporabimo tudi s tipko 
SHIFT). 

Softver 

Prvo veliko razoParanje pn C-64 
je basic. Vdelana verzlja ne pozna 
nobenih ukazov v zvezi z grafiko 
in zvokom, vse efekte moramp 
dosePi s stevilrimi poki, ker je vse 
prej kot uPlnkovil naPin programi- 
ranja. Taki program! so poPasni in 
nepregledri. zato se moramo za- 
lePI k dodatnim programskim je- 
zikom ali k strojnemu programira- 
nju. Edina dobra lastnost basica 
je njegova razmeroma velika hi- 
trost. vsaj v primerjavi z drugimi 
raPunalnikl istega cenovnega ra- 


Na alovilem CES (iikaiki rai- 
aiavi Conaumer Electronic 
SAoiv; je bit C-S4 Se p'redfan- 

glasbattlm Insirumenlom. 


zreda (amstrad tu izvzamemo). 
2al natanpnost raPunanja ni rav- 
no najboIjSa. Obstajajo inje po- 
datkovni tipi: realnain cela Slevila 
ter nizi. Vsa raPunanja opravimo z 
realnimi Slevlli, tako da z uporabo 
celih Stevil pnhranimo le nekai 
malega prostora (zavzemaio dva 
byta), Pasovno pa je to neugod- 
nejSe. AND in OR deiata s ceiimi 
Stevili, stavek a- 3and2 da rezul- 
tat a = 3. Kot vidimo. uporaba uKa- 
za LET ni obvezna. Nizi so pred- 
stavljeni drugace kot pn speclru- 
mu. V prostoru za spremenljivke 
imenu ne sledi kar niz. paP pa 
kazalec in njegova doIZma. ki je 
lanko najveP 255 Toimadobrein 

mer to. da imamo lahko v stavkih 
DATA nize. kl jih preberemo s 
stavkom READ v spremenijivko: s 
lem pa ne porabimo nobenega 
dodatnega prostora. kajti kazalec 
pokaie kar na niz v programu. 
TeZava se pojavi pn nizih. ki jih 
kakorkoli naraPunamo. Vsi t^i 
nizi in tisti IZ stavkov INPUT gredo 
na jboseben sklad za nize na vrhu 
pomnilniSkega prostora. Ko pro- 
slor polde, ostane operacijskemu 
sislemu le Se poskus. da poisPa 
vse nize. ki ne pripadajo nobeni 
spremenljivkl in jih izbnSe. Taka 
operaoja (garbage collection) pa 

Zanka FOR se izvede vsaj er>- 
krat. tudi Pe je izhodni pogoj iz- 
poinjenzenazaPetku - ludiluse 
spectrum bolje odreze NEXT ne 
potrebuje imena spremenljivke; 
taka verzija je celo hitrejSa, 5aj 
poiSPe prvi stavek NEXT na skla- 
du. kjer so ze vse mlormacije o 
argumentu stavKa in zaPeiku zan- 
ke. Ker basic uporabija kar proce- 
sorski skjad. je ocitno. da dosti 
zank in podprogramov ne more- 
mo vgnezditi. In res. Pe poskosi- 
mo Kako proceduro klicali rekur- 
zivno (drzno poPetje v basicu). hi- 
tro dobimo po nosu z OUT OF 
MEMORY ERROR. 



Slajsi paket je editor. Ta je za- 
nesljivo meO najboIjSimi pri mi- 
kforaiunalnikih. saj se s kurzor- 
jem lahko spreriodmo kamorkoll 
po zaslonu. Popravimo vrstico, 
pritisnemo RETURN, nato pa po- 
stopek pol|uOno ponavijamo. 
Omejitev je le gleoe doliirte vrsti- 
08, ki ateje 80 znskov. Znaki, ki jlh 
vnaiamo s tipKovrtice, gredo v 
vmaani pomnilnik, kl ima prostora 
za deset znakov. tiste, ki sledijo, 
pa raPunalnik igrorira. 

PoSkilimo Se k strojnemu pro- 
gramiranju, Z uporabo dobrega 
prirobnika (1) je programiranje 
skorai Ia2|e kot v basicu. 

Operaciiski sistem vse delo 
opravija preko vektorjev, z zelo 
enostavnim prenosom argumen- 
tov. To zlasti veija za komuriikaci- 
jo z zurtanjim svetom, ki le vzomo 
ureierta. 

Periferne naprave 

Kasetarja in televizorja nima 
smisla opisovati, povejmo le, da je 
kasetar zmo^en hitrejSe komuni- 
kacije. kot le zabelonirana v ro- 
mu, kar izkonSdajo Stevilni turbo- 

Oisketna enota je prvi blen. ki |e 
nepogreSIjiv pri resnejSem pro- 
gramiraniu Gre za disketno eno- 
to VC 1541. Njena giavpa znabil- 
nost je obbudovanja vredna po- 
basnost, saj je le pribli2no dvakral 
hitrejSe od spectrumove poveza- 
ve s kasetarjem. Uporabniku na 
5,35-palbni disketi nudi 170 Kpro- 
siora, kl ga labko uporabi za pro- 
gramske, sekvenbne in relativre 
datoteke. Slevilo datotek na eni 
disketi je omejeno na 144, kar 
povsem zadostuje. Disketna eno- 
ta {e ■'inteligenina-, sai ima vgra- 
len svoj mikroprocesor 6502. 16 K 
roma in 2 K rama. Procesor latiko 
eelo prograirtirairto in si ustvari- 
mo lasten dvoprocesorski sistem. 
VpraSanje pa je. aii se to izplaba. 
Neprijetnost inteligentne disketne 


enote le ta. da ni popolna. Nekje v 
romu spi hroSb. ki v budnem sia- 
nju povzroba. da se ob dolobenlh 
sekvencah brisanja in zapisova- 
nja programov pod dvema imeno- 
ma pojavl isti program, eden pa 
izgine. Vedno izgine program, ki 
nima kopiie in ki ga nujno potre- 
bujemo tisti hip. Z malo srebe in 
potrpeZIjivosti lahko izgubljenega 
sina najdemo in to s programom 
Disc doctor, be izginotje takoj 
opazimo in na disketo nib veb ne 
piSemo. Ta napaka se pojavi zelo 
redko. sicer pa le disketna enota 
kar zanesljiva. 

Za povebanie hitrosti lahko 
uporabimo kakega iz mnozice 
softverskih In hardverskih pripo- 
mobkov. Le-ti obibajno povebajo 
hitrost dela za best do Irideset- 
krat. Pred kratkim se je pojavii 
dodatek TurboTrans, ki ima 256 
do 512 K rama, omogoba do dve- 
siokrat hitrejSi prenos podatkov 
in stane 250 DU. Ram uporabimo 
kot ram disk, potem ko v desellh 
sekundah vani skopiramo vso 
vsebino diskete. 

Commodore ponuja tudi nekaj 
tiskalnikov: to so UPS 601, UPS 
802. UPS 603 in tiskainik-rlsalnik 
1520. Prvi je programsko enak VC 
1525 (ki je preimenovana seikos- 
ha 100) in UPS 603. ki hitreie ti- 
ska. Mnogi izdelovalci tiskalnikov 
v svoje izdelke vdelajo vmesnike 
za delo s C-64. tako da jih lahko 
prikljublmo preko serijskih vrat. 
Od boljblh tiskalnikov ;etakSQ 10 
C, kj stane okoll 800 DM. 

Kdor si bo zaZelel boljbe slike, 
si bo morda omislll monitor, izbl- 
ra je velika, paziti je treba le, da 
ima tudi avdio ojabevaiec. kajli C- 
54 nima vdelanega zvobnika. 

Ponudba drugin dodatkov je 
zlasti V ZR Nembiji ogromna. Izbi- 
ramo lahko med modem!, rom 
karticami. prikijubki za user port z 
releji. R/D pretvorniki, obstajajo 
sestavijenke fiscner-technika, s 
katenmi lahko gradimo modele 
robotov itd. Za 3000 DM si lahko 
omislimo celo sistem za spreje- 
manje signalov z meteorolobkih 
satelitov. Kupimo lahko tudi dig!- 
talizatorie slike in zvoka, govore- 
be prikijubke. programatone 
epromov in be in be. Tudi kartico 
CP/M lahko kje naidemo (tudi pri 
has), vendar je njena uporabnost 
vprabljiva zaradi pobasne disket- 
ne enote. Cena vebine dodatkov 
je med 150 in 300 DM. Zal se jih ne 
da skopirati s kakbnim od kopir- 
nih programov in zato pri nas te 
stvari mso tako razblrjene. 

Programi 

Zabnimo pri programskih jezi- 
kih. Vsem je dobro znan Simon's 
basic, kl skoraj v celoti eliminira 
vso pomanjkijivosti vdelanega ba- 
sica. Namesto 36911 pusti upo- 
rabniku 30719 bytov prostega 
pomnilnika, v zameno pa ponuja 
veb kot slo dodatnih ukazov In 
grafiko visoke lobijivostl. Na trgu 
je be nekaj drugih basicov (Gba- 


sic. Exbasic level ll.. Business ba- 
sic). Obstajajo tudi pascal, comai. 
promal, C. forth, logo, assembler, 
pojavii pa se je celo prolog inter- 
preter. ki stane 289 DM (naslov: 
Brainware QmH, Kirchgasse 24, 
6200 Wiesbaden, ZRN, tel. 06121 
372011). 

Med uporabnimi programi so 
najbolj razblrjenl urejevalniki be- 
sedil Vizawrite. Easy Script, Star 
Tenter. Superscript, dobijo pa se 
be baze podatkov in razni speci- 
alizirani programi zavodenje knji- 
govodstva. Valiko resnih progra- 
mov je izdala hiba Data Backer. 
(Pascal, C. prevajalnik za basic, 
urejevelnik besedil in baz podat- 
kov). ki se ukvarja tudi z izdaja- 
njem knjig. ne samo o C-64, pab 
pa tudi 0 schnelOerju In atariju 
520. Njen naslov: Data Backer. 
Merowingerstr. 30, 4000 Diissel- 
dorf 1, ZRN, tel.; 0211 310010. 

Med zabavnejbe programe spa- 
dajo nebtete igrice, simulacije. ba- 
hovski, gralibnl In glasbeni pro- 
grami. Za slednje lahko navadno 
dokupimo tudi klavialuro. s kale- 
ro najDr2 ustvarimo ie precej 


uporabne zvoke - be znamo 
igratl. 

Pomoc uporabniku 

0 C-64 lahko berete v vseh na- 
bih In lujih rabunalnibkih revijah. 
bamo njemu (indelnoC-128) pa je 
posvebena odlibna nembks revija 
64'er. Ceioielna narobnma je 78 
DM plus 16 DM pobtnme za Jugo- 

slavljo. Naslov 64er. Uagazin fur 
Computerfans. Leser Service. 
MarktATechnik Verlag Aktienge- 
sellschafi, Hans Pmsei Strasse 2, 
8013 Haar bei Munchen. 

Od knjig je nujen vsaj Program- 
mer s Reterence Guide, saj so ori- 
ginalna navodila precej slaba tn 
grafike visoke locljivosti na pri- 
mer sploh ne omenjajo. Zanimiva 
je knjiga C-64 Intern, kl ima disas- 
sembliran m komentiran celoten 
rom. Ta m btevilne druge knjige 
so izsie pri zalozbi Data Becker 
Zal so vse v nembbini. stanejo pa 
povprebno okoli 50 DM 

(1 ) Programmer s Reletenee Guide 
(21 Reviii 64 er 



17 



naslov podatek 

630H EOH 
631 H EFH 
632H EFH 
633H E1H 
634H EFH 
635H EFH 
63eH EFH 
637H- FFH 


07 06 05 




04 03 02 

0 0 0 

0 1 1 

0 0 0 

0 1 1 

0 1 1 

0 1 1 


mairika 5x6 


vrstica namenjena generiranju matih tiskanih crk g, j. p. q in y. 

Ce smo sa odioiill za prvo varlanto, preplagamo zamenjavo nasladnllh znakov: 




Ce po zgorriem zgledu zamenjamo znak "[" s ' 

6D8H do 6DEH vpisali naaledrje vrednosti: 


"moramo i 


ASCII 

7C 

7E 

70 

7B 

60 

anaslove 



60BH 

6DCH 

60DH 

$oeH 


■(“ -g" 

FI H F5H 
F7H FOH 
F7H EFH 
F7H F1H 
F7H FEH 
F7H FEH 
F1H E1H 


07 06 05 04 03 


Ca se odloiimo za drugs moi- 
nost. potem z zameniavo onginal- 
nega 2716 z 2732 (n. pr. iniM 
2732A-3) podvo|imo ilevilo zna- 
kov. V spodnje podroije 4K 
(000H-7FFH) kopiramo komple- 
ten star! 2 K EPROM, zgornii del 
novega eproma (SOOH-FFFH) pa 
nam ie na voljo za genenranie no- 
vlh znakov. Na nasTovih OOOH do 
3FFH In 800 do BFFH morajo biti 
vrednosli FFH. Z naslovno lingo 
A11 Izbiramo spodnjo (A11=0)Ui 
zgornjo (A11 = 1) polovico 
eproma. 


V ta namen so na nskanem vez- 
Ju predvideni Iriie tmi z oznakami 
0. V In T (sllka 1).Ceielimo spod- 
njo polovico eproma. povezemo 
tm V z mass. Pe pa nlimo na 
zaslonu svoie znake. spojimo (ma 
V in U. Pri pogostem meniavantu 
znakov si lahko vgradimo stikalo. 

Za hekerje pa velja: poveZne tr- 
na V-T in spreimnjaite vrednost 
naslovne llnije Al 1 s programsko 
opremo (podalkovna iinija D7B). 

Pa vellko uspeha in domisijlje 
pri oblikovanju lastmn grafitnih 
znakov! 




raCvnalni^ VID 


RUDI MURN 

duSanpe£ek 
saSa preSern 


L jubllelji In obduOovalci ra- 
iunalnistva vsak mesec ne- 
slrpno prItaKujejo sve2 
izhod pril|ubljenih revij. Ob vsa- 
Kem super lestu novega raSunal- 
mka jim pnine srce hitreie ulrlpa- 
ti TakSna reakclja je velikokrat 
upraviiena. Vrhunec sre6e pa |e. 
ce sme obiudovalec sesti za tak 
sistem in se na lastne o6i prepri- 
eati. kako to deluje. Z odmi ieijno 
vpij'a grafidne sposobnosti siste- 
ma. obduduje notranio zgradbo, 
prl tern pa se nitl ne zaveda. da ga 
lahko radunalnik prl tem podetju 
opazuje, gradi svojo predstavo o 
uporabniku, izvaja nekatere merl- 
Ive in ga uvrsti v podstkovnp bazo 
o diovedkih tipih. Iz kalere lahko 
izluidi vellko zanimivlh podatkov. 

Reainost all utopija? Reainost 
- vsekakor. In de to samo drobec 
z velikega podrodja uporabe ra- 
cunalniSkih sistemov. kl se ime- 
nuje radunalnidkl vid. 

BllskovitI razvoj radunalnlStva v 
zadnjih letih povzroda v svelu teh- 
noloSko revolucljo. Radunalnikl 
obdelajo vellkanske kolldine po- 
datkov. omogoCajo delovanje ro- 
botov. nadzlrajo delovanje celot- 
nih tovarn in posredujejo prenos 
podatkov na tisofie kilometrov. 
Hadunalniki tudi vidijo. To pome- 
nl, da omogoeajo zaiemanje silk 
in obdelavo slikovne inlormacije. 

Procesiranje silk zahteva upo- 
rabo visoko zmogijivlh radunaini- 
Skih sistemov s posebnim po- 
udarkom udinkovitim procesor- 
jem in pomnllnlkom vellkih kapa- 
citel. Se posebej veija to prl pro- 
cesiranju silk velike lodljivosti in 
prl ekstremno kratkih iasovnih 
Intervallh. v prlmerlh, ko imamo 
opravka s sprotnlm proceslra- 
njem silk. 

Zaradl novlh tehnolodklh do- 
seZkov na podrodju poceni mlkro- 
procesorjev, pomnilmkov visoke 
gostote in nitrostl, Intellgentnih 
dipov za procesiranje slgnalov In 
polprevodniSkIh optidnih senzor- 
jev (npr. vrste CCD) se je procesi- 
ranje silk priblllalo dtevllmm upo- 
rabnlkom. Cena sistemov za dlgl- 
tailzaci|o In procesiranje silk je 


postala bolj sprejemljiva. sicer ob 
nIZjl In srednil lodijivosti procesl- 
ranja, vender na ravni osebnih ra- 
dunalnlkov. 

Sistveni dele! sodobnega slste- 
ma za radunalnidki vId je pro- 
gramska oprema, ki zajema pri- 
bliino SO odstotkov investiclje. 
Avtomatska opildna kontrofa kva- 
lltete je ena najpomembnejSIh 
aplikaclj raduralnISkega vide. 
Sloni na metodah razpoznavanja 
vzorcev, omogoda pa kontrolo iz- 
delkov In boljdo produktivnost na 
vseh Industrijskih podrodllh. 

Sistem za radunalnidki vid se- 
stoji iz: 

- kamere 

- zajemalnika sllke 

- video procesorja 

- mikroradunalnika 

- tipkovnice z zaslonom 

- tiskalnika 

- digitallzatorja. 

Kamera je oko sistema. Sestav- 
l|ata jo senzor za detekcljo svetlo- 
be in ustrezna optika. Senzor se- 
stoji iz svetlobno obdulljivlh ele- 
mentov. pikslov. 

Zajemalnik silk pretvorl analog- 
ne signals Iz iznoda slikovne ka- 
mere V dlgltalne signale In jih 
shram v hitrl pomnllnik. Analogne 
signale najprej ustrezno ojadamo 
In jIh vodimo na analogno-digital- 
ni (A/D) pretvornik. Z /VD pretvor- 
nikom dobimo tako Imenovano 
digitaino sliko, ki jl predpldemo 
ieleno stopnjo sivine - v digitaini 
obllkl predstavijeno Intenziteto 
svetlobe v posameznem pikslu. 
Za zelo natandne obdelave potre- 
bujemo do 256 slopenj sivIne. Hi- 
trost pretvornika In hitrost zapisa 
pomnllnika sta odvisnl od zahte- 
vane hitrosti skanlranja v slikovni 

Tako dobljene dlgltalne podat- 
ke vodimo V nadaijnjo obdelavo v 
lastnl mIkroradunalniSkI sistem 
all pa V oddaljen radunalnik, kjer 
podalke hranimo in obdeluiemo. 
Kadar nam natanden zapls podat- 
kov Iz kaleregakoll vzroka ne 
ustreza. lahko uporabimo kak boij 
primeren oziroma ekonomiden 
zapls podatkov za prenos. Pogo- 
Stokral moramo pred glavno ob- 
delavo slikovne Informacije pred- 
procesiratl sliko. 

Digitaino sliko lahko opazuje- 




RACUNALNIK 


mo na TV zaslonu. jo z grafidnimi 
pripomodki predodimo v razlldnih 
vellkostih In oblikah ter nadalje 
ovrednotimo- 

Celotna zgradba sistema za op- 
tldno kontrolo je prikazana na $11- 
ki 1. 

Primarna komponenta prl slste- 
mlh za optidno kontrolo je pre- 
tvornik (senzor). kl pretvorl svet- 
lobni signal v elektrldnega. Nai- 
preprostejSI element te vrste je fo- 
lodloda, -kamera- z emm pik- 
slom. Kamere v pravem pomenu 
besede vsebujejo od 1000 do ved 
mllljonov pikslov. 

Kamer je ved vrst: ortikon, vidi- 
kon, plumbikon, newvicon ltd. 
NajpopularnejSe so kamere vidi- 
kon, kl se delijo na slllcijeve In 
standardne. Za posebno zahtevne 
namene se uporabljajo kamere z 
zelo visoko lodtlvostjo, ki je tud> 
do 4096x4096 pikslov. Kljub ne- 
kalerim dobrim lastnostim nas prl 
teh kamerah motijo naslednje sla- 
bosti: steklena cev, velike dimen- 
zlje, te!a. obdutljivost za magnet- 
no polje. visoke napajalne nape- 
tostl (500 V), vellka poraba rhodl, 
sorazmerno kratka trajnost 
(10.000 ur) in sorazmerno visoka 

Optidni senzorjl so se z napred- 
kom radunalniStva de posebej hi- 
tro razvijali. Nastall so popolnoma 
novi tipi senzorjev, katerih delo- 
vanje je smiseino le ob podporl 
radunalnika. To so polvodnidkl 
senzorjl lipa CCD (charge cou- 
pled devices) in CID (charge 
injection devices). V najdlrSI upo- 
rabi so polvodniSki senzorjl tipa 


Na trZiddu najdemo linijske aJI 
enodimenzionatne CCD optidne 
senzorje In ploskovne all dvodi- 
menzionalne CCD optidne sen- 
zorje (slika 2.), ki so naprodar v 
oblikr dipa. 

Vsi optidni senzorjl so sestavlje- 
ni iz vrste all ravnine med sebo| 
povezanlh pikslov. Limjski optidni 
senzor ima lahko od 128 do 3456 
pikslov. ploskovnioptidflisenzoql 
pa Imajo razpon od 32x32 pikslov 
do 640x1024 pikslov all ludi ved. 
l/strezen optl^l senzor Izberemo 
glede na to, kollkino natandnosl 
potrebujemo pn obdelavi slikov- 
ne Informacije. 

V dipu linijskega senzorja naj- 
demo se dva analogna prenosna 
registra in analogni ojadevalnik. 
Svetloba, kl pade na svellobne 
elemente. povzrodi nabojne pake- 
te, kl so sorazmemi lakosti svetlo- 
be. Nabojnl paketi se paketno 
prenesejo na dva analogna ragi- 
stra. Na Izhodu ojadevalnika se 
pojavi serija Impuizov. ki je ampli- 
ludno modullrana z optidno infor- 
macijo. 

V dIpu ploskovnega senzorja je 
na nekaj kvadratnih mllimelrov 
povrSine zgoddenih ved sto tisod 
svetlobnih elementov. Elektridrve 
naboje skamramo z uporabo po- 
mlkalnih registrov. ki so realizira- 
nl V sami polprevodniSkI struktun 
in jih krmilimo z vedfaznimi umi- 
ml Impulzi. Vedma prolzvajalcev 
ploskovnih CCD dijKv se je odlo- 
dila za strukluro. ki jo sestavlia 
dvoje enakih polj vertikalnih vr- 
stic. Polje. kl je blize Izhodnemu 
registru. je pommlnldko In je zad- 
dlteno pred svetlobo. Drugi del je 


20 



•e slika I 
relaclie. 


NAS OPAZUJE 


slikovno polie, ki je seveda obdut- 
Ijivo za svetiobo. S postopnim 
prenosom silk iz enega poija v 
drugo prepreCimo popabenie silk 
pri kratkih osvetlitvenlh intervatih 
(slika 3). 

PrednostI CCD optidnih serzor- 
jev so: natanPnajSa gsometrija 
optlfinih elementov, maibne dl- 
menzije, mari|$a leia, vePja ro- 
bustnost, dalj$a trajnost. tempe- 
raturno obmoPje do -100 stopinj 
C (pri TV ceveh do -40 stopinj C), 
ntije napajalne napetosti (15 V. 
poraba nekaj mW). nizek naklju£- 
nl Sum. sorazmerno nizka cans. 

Slika procesiramo s strojno in 
programsko opremo. Se pred 
kralkim se le pri tern vePinoma 
uporabljala materialna oprema, kl 
{B edma zagotavliala dovolj hitro 
obdelavo slikovne informacije. Z 
nastankom hitrih procesorjev pa 
je programska oprema prevzela 
zelo pomembno vlogo. Procesira- 
nje, ki ga izvaiamo s programski- 
ml prijemi. zagotavlja slstemu ra- 
iunalnlSkega vida ve£|6 flekslbil- 

Procesiranie zajema frltriranje 
vizualne inlormacije, iskanje ro- 
bov predmetov. iziobanje razli£- 
nlh stopenj sivine. razpoznavanje 
vzorcev, malematiCne metode 
operatorjev nad slikovno inlorma- 
cijo. statisliSne metode in se bl 
lahko naStevali. Zapis slike je tre- 
ba v£asib kompnmirati (zgostiti): 
lb doseZemo s posebnimi melo- 

Informacije o legi, orientaciji in 
geometrijskin znadllnostih psev- 
do ravninskih predmetov le mo- 
gofe dobiti z dokaj enostavnimi 


In dir'ektnimi postopki. ki vsebuje- 
jo le logiine operaclje ter akumu- 
lacljo signalov iz senzorja in 
vmesnih rezultatov. 

Pri optl£nl kontroll Industrijsklh 
izdelkov veCkral zadostuie ra£u- 



Sllka 2: zgoral llnllska seniorla 
CCO, apodal ploakovna aamorla 
CCD. 


nanje le2iS£a all vztrainostnega 
mOmeriB predmeta. Pri zahtev- 
nejSih problemih optiine kontro- 
le, na primer pri kontroli ploSd 
tiskanega vezja, pa si s tako pre- 
prostiml operacijami ne moremo 
pomagati. Ker je treba odkriti na- 
pake na tiskaninl, uporabimo me- 
tode in algorltme. ki to zmorejo. V 
praksi so se pri optiCni kontroli 
zahtevnih vzorcev uveljaviie 
predvsem Stiri metode: odSieva- 
nje silk, ujemanje znaOlinosti. di- 
menzijska kontrola in sIntaktiOna 
se uporabija raiunalni- 
Ski vid V industriji, robotiki. medi- 
cini, kartografiji, lorej na izredno 
Sirokem podrofiju, povsod lam, 
kjer je treba izmeriti, presteti. na|- 
li. iziotiti kakSne znaOilnosti iz 
mno2lce podatkov. Za tako Sirok 
spekter uporabe imamo razlicne 
senzorje, od takin z nizko loiiji- 
vostjo npr. 32x32 pikslov, ki so 
ustrezni za nekatere naloge v ro- 
botiki. do takih. kl ima )0 do ve£ 
milijonov pikslov. 

Linijske kamere uporabljamo 
zlasti na podropjih, kjer opazuie- 
mo m merimo premikajoCe se 
predmete, na primer v industriji 
za ugotavijanje napak na izdelkib. 
merjenju m pnmerjanju dimenzij 
in oblik ipd. Ti predmeti potujejo 
po tekoCem traku mimo sistema 
za optidno kontrolo, ra£unalnik 
pa s kamero -vidi- in sproti izmeri 
ali pregleda predmet. 

Ploskovne in linijske kamere 
uporabljamo ludi pri visoko lodiji- 
vih slstemih za skaniranje 'faksl- 
milov*, kjer shranimo slike. tekst. 
mikrofilme. prstne odtise. doku- 
mente (podpise). zemljevide m 
podobno. Digitalizacija slik se 
uporabija pri natanenih zraCnih 
posnetkih, pri jzvidovanju v real- 
nem 4aso, branju drinih kod (bar 
codes), nekontaktnem nadzoru in 
opazovanju kvalitete povrsin. 
barv, oblik, pri merilnih in pozici- 
onirnih napravab ter laboratorij- 
skih aplikacijah na najrazlidnejsib 
podrodjih. 

Radunalniski vid omogoda tudi 
avtomalsko optidno kontrolo 
ploSd tiskanega vezja. ki zajema 
odkrivanje naslednjih napak 
kratki stiki. prekinitve prevodnih 
povezav, manjkajoCe izvrtine, na- 
padne oznadbe. nezobdanost ali 
deformacija prevodnih linij in dru- 
ge lepoine napake. 

Sodobne prijeme procesiranja 
slik diroko uporabljajo tudi v me- 
dicini. biologiji. melalurgiji in mi- 
neraiogiji. zlasti na podrodjih. kjer 
so CCD kamere vkijudene v siste- 
me opazovanj z opticmmi in elek- 
tronskimi mikroskopi. Za po- 
membna opravila na teh podrod- 
jih so potrebni vsi znaki postopki 
za procesjranje slik in specitidm 
programski pripomodki. Obidajno 
je aviomatska digitalizacija do- 
polnjena z interaktivno polavto- 
matsko digitalizaciio slik. 

Na inslitutu Jo2af Stefan, v Od- 
seku za radunalniStvo in intorma- 
liko. ze vrsto let tedejo raziskave 
na podrodiu radunalnidkeoa vida. 


Ukvarjajo sez razpoznavanjem in- 
dustrijskih predmetov. izlodanjem 
posameznih znadilnosti predme- 
tov. optimalnim vrstnim redom 
Izlodanja In avtomatskim razpoz- 
navanjam alfanumendnih znakov. 
S skromno razvojno opremo je bll 
izdelan prvi domadi razvojni S(- 
stem radunalniSkega vida za zaje- 
manje m obdelavo digilatnih silk v 
128 nivojih sivine in z lodijivostjo 
500x800 todk. Slika 4 prikazuje 
rezullat zajemanja zive slike s dr- 
no-belo televizijsko kamero In 
grafidno interpretacijo razlidnih 
nivojev sivine z matridmm tiskal- 
nikom epson FX 100. 

Crno-bele lelevizijske kamere 
zadodcajo same za ozek spekter 
aplikacij. Zaradi znatnih popa- 
denj, nizke irekvendne prepustno- 



nem sanzorju CCD. 


sti. teze ir> tezko resljivlh proble- 
mov V zvezi s kvaliletno digitaliza- 
cijo video signala (vsaj lOdrt mm) 
gradijo strokovnjaki mslituta svoj 
sistem drno/belo.'barvnih slikov- 
nih kamer na osnovi CCD integri- 
ranin vezij. Vzjjoredno tedejo razi- 
skave in razvoj novih radunalm- 
dkih arhitektur. ki bodo zmogle 
obdelovati sliko glede na Zelje 
kondnega uporabnika. 

Radunalniski vid ima v vsej svoji 
zapleteni struktun in praktidno 
neskondni vrsli problemov izred- 
no lepo sistemsko lastnost’ kon- 
stantnost materiaine opreme. Ze- 
lo veliko najrazlidnejdih aplikacij 
je lahko narejemh na eni sami vr- 
sli materiaine opreme To ze daje 

odtodllna je jsodpora programske 
opreme. 

valna stralegija raziskovaicem in- 
stiluta ni obrnila nrbta. saj deluje 
V Odseku za radunatniStvo in irt- 
lormatiko se skupina za umeino 
inteligenco. v neposredni bliZini 
pa je Fakulleta za elektrotehniko. 
kjer se z razjjoznavanjem vzorcev 
ie vrsto let izredno uspeSno uk- 
varja Laboratorij za sisleme. avto- 



Avtorji dianka so sodelavci insti- 
tute Jozef Stefan. Odsek za radu- 
nalnidtvo in mformatiko. Ljub- 


21 


MATEMATDU 


Funkcije v spectrumovem 
basicu 


VLADIMIR BATAGEU 


S pectrumov baste Ima kar boga- 

to izBifo vdelanib lunkclj (glsj dodateKC, 2. 
081 » priroSnIku). Pri klicih vgrajenih lunk- 
cl| specirumow basic, (a ja argument enostaven 
(konalania alt spramenljivka), ne zahteva okle- 
PSi?''- Pol«9 lega lahko uporabnik s stavki 


na (argumanti) ^ 
e dodatne upor 






•bl)/2 


e upornl§ke lunkclje. Pri 

- ■ . - - 7 a funkol)8 all firka (Stevllska 

lunkeija) all pa brka Irt dolar (nizovna funkeija); 
enako trelia ludi za imena argumenlov. 

Take na primer deliniramo lunkcijo z(x), ki 
vrna vrednost darega argumenta, zaokroZeno 
na najbitija celo Stevilo, s atavkom 
DEF FN Z(*) = SON k ■ INT (0.5 + ABS x) 
M0 ^'rEm'° ** ^ ''MiePOlim programom: 

20 REM zaokroienje 
30 REM 
40 DEFFN: 

SO REM 

60 INPUT' x = 

70 PRINT T;x 


DEF FN m(a,b) - (a+b-i-ABS(a-b))/2 
Dobliena reSitev ni reoporeina. aa) lahko pri 
^eio vellkih vradnostih argumentov pride pri 
izrabunu funkcijske vreOnosti do prekoraCItve 
obsega. K temu vpraianju se bomo vrnlli 6ez 
baa. Sedaj najprej prelzkusimo. all za obibajna 
Slevila deluje v redu. To nam omogoba nasled- 
nji program v basicu: 

310 REM 

320 REM maksimum 
330 REM 

340' OEFFN m(a',b) = (a+b+ABS(a-b)V2 
350 REM 

360 INPUT'S - ';a;'b = 'ib 

370 PRINT-maxCiai'.'ib;") = ";FN m(a,b) 

360 GO TO 350 

Poskusimo, na primer, z dvojicami 3,8; 9,1: 
5,5: -3,-1; , Rezultali so lakini, Kot smo jih 

prlbakovall. Kako pa bi izrabunali maksimum 
Ireh vrednosti? Iz 


«(a,b,e) = I 
(b.c)) 


.b),c) 


DEF FN k(m,n) = INT (m+(n-m+1)*RND) 

Ce bomo holali vrebi kovanec (O-cIfra, 1-grb), 
^mo pokllcali FN k(0.1); be bomo hotel! vrebi 
kocko, pa FN K(1,6). Funkeijo bomo preizkusill 
z naalednjim programom, ki nakliubno pobarva 
kvadratke na zaslonu: 

210 REM 
220 REM kocka 
230 REM 

2« DEF FN k(m,n) = INT (m*(n-m+1)'RND) 

250 FORv = 0TO21 

260 FORs = 0TO31 

270 PRINT AT v,s; PAPER FN k{0,7); ' 

280 NEXTs 

290 NEXTv 

Seveda pa nlso vse lunkclje take, da bl 
bllo mogobe opisaii z enim aamim atavkom 
pnmer, taZave Imamo be s tunkci )0 


Poskusimol Vtipkajmo 
PRINT FN m(3,FN m(4,5)) 

PRINT FN m(FN m(3,4),5) 

In be 

PRINT FN m(5,FN m(4,3|) 

PRINT FN m(FN m(5,4),3> 

Rezultat nl vedno Istll Morda smo se zatipka- 
117 Poskusimo be nekajkrat. Opazimo, da vbasih 
dobimo napaben rezultat. Natanbnejbe predsta- 
ve 0 tern, kaj se dogaja, lahko bralec dobi, be 
poskuba s funkeijo 
DEF FN m(a,b) = a'b 

za prailevilske argumente. Tedaj namreb lah- 
ko iz rezultata razberemo. nad kalerimi argu- 
menti je bila funkeija uporabljena. Za nabe na- 
dalinje razmibljanje si zapomnimo: 

V spactrumovem basicu funkcije ne delujejo 

Vrnimo se k funkcljl maksimum. AM jo je mo- 
gobe definiratl tako, da bo dala pravllen odgo- 
vor za vsako dvojico v basicu predslavljlvlh bte- 
vll? Kljub za prltrdllnl odgovor je operaeija 


AND. kl je pri spectrumu precei mobnejba Kot v 
obibajnih basicih: 



opisuje funkeijo maksimi 
Podobno iahko funkeijo 

f(x) = |x’ ’'-1<x<3 


DEF FN f(x) = (1 AND x<=-1) + 

(x*x AND (-Kx AND 
x<=3)) ♦ 

(6-l-xAND 3<X) 


funkeijo 



OEFFNg(x) = (SQRxANDx>=0)+(-1 ANDx<0) 

Zahtevajmo za preizkus 

PRINT FN g(4) 

in nato be 

PRINT FNg(-l) 


All se lahko izkopljemo iz njlh? Pravzaprav 
morarno samo zadrZati izrabunavanje urazov 
na lev! strani. To nam omogoba operaeija AND 
uporabljena na nizlh. Ce postavimo izraze na 
levi strani operatorja AND v navednice (prede- 
lamo jIh v nize), dobimo pn dani vrednosb ar- 
gumenta kot rezultat niz - obrazec. ki pove 
kako izrabunali funkcijeko vrednost. Zopet se 
izkaZe mob wetrumovega basica. Ta namreb 
pozna funkeijo VAL nIz, ki izrabuna vrednost 
izraza, shranjenega v nizu (In ne samo btevila 
kolv vebini basicov). 


Fornirad cBr 

IMPORT-EXPORT 

TRST 

raCunalniki najboIjSih znamk - 
hardware - STROJNA OPREMA 
dodatna oprema - software PROGRAMSKA OPREMA 

SINCLAIR - COMMODORE 


ul. PICCARDI 1/1 - tei. 728294 
UL. CONTI 9 - tel. 733332 


naprave CB 
antene CB-R7V 
deli in dodatna oprema 

MIDLAND - PRESIDENT - RCF... 


Tore; lahko lunkci|0 maksimum podamo tudi 

DEF FN m(a, b) = VAL (("a" AND a>=b) + 
('b-ANDb<a) ) 
funkcijo g pa zapiSemo: 

DEF FN g(x) = VAL (('SQR x" AND x>=0) + 
("-1"ANDx<0) ) 

Tokrat bomo Udl na zahlevo 

PRINT FN g(-1) 

doblli priPakovanl odgavor. 

Pravkar opisanl prljem omogoda definiclje 

Produkt prvlh n naravnlb Itavll Imenujemo 
fakulteta In ga oznadimo z n>. 

Fakulteto rekurzivno definiramo takole: 

01-1 


To deflnlcljo ar 
programu: 

410 PEM 

420 REM fakulteta 

430 REM 

440 DEF FN t(n)=VAL(('1" AND n<=0) + 
('n- FNf(n-l)- AND n>0)) 

450 REM 

460 INPUT -n = ■: n 
470 PRINT n;'! = FN tin) 

460 GO TO 450 

V spectrumovam basicu potenca x f n za 
pravega rezultata. temved 


DEFFN o(x,n) = VAL( 

(■-•AND (2- INT(n/2) on AND <0)) * 
•ABS X T n') 
all pa takole: 

DEFFN o(x,n) = VAL(('r ANDn=0)+ 

(■X- FN p(x,n-1)" AND n>0) + 
CVFN p(x, -nr AND n<0)) 
Sestavimo lahko tuOl stavdno tunkcljo, kl 
izraduna vmdnost binomskega koeliclenta 
(a:b). pri darner upodtevamo: 

(a:0) - 1 , (a:b| - 0 za b<0 all b>a 
(a:h) = (a:a-b) , (a:b) = a:b (a-1:b-1) 
Zaplilmo jo: 

DEF FN b(a,b) = VAL ( 

(“O' AND (b<0 OR b>a))-r 
((TAND (b=0AND a>=0))+ 

(("FN b(a,8-br AND (a-b<b)) + 
("a;b'FN b(a-l,b-ir 
AND (b<=a-b)) 

AND b>0) 

AND b<=a)) 

Poglejmo ai ie nasledn|i par funkclj: 

DEF FN l(n,k) = VAL ( 

Cn'AND (kx3h>n)) + 

({'k- AND (k* INT (rVk)=n)) + 

("FN l(n,k+1)' AND (k« INT (rfkjon)) 
AND |k*k<-n))| 

DEF FN d(n) = FN l(ABS n,2) 

Funkclja t(n.k) dolodi najmanj&i delltelj itevl- 
la n. kl nl man|il od k. Torej funkclja d(n) dolodi 


najmanjdl delltelj dtevila n. Ce le n prailevllo. le 
d(n)=n. 

Precej zahtavneiSa naloga je napisati funkci- 
jo gla.bj, kl dolodi naivedji skupni delltelj danih 
naravnlh iievil a In b. IzkaZe se. da si moramo 
pomagatl z njenim dvoinikom h(a.b). s katenm 
se prepleta: 

DEF FN rfa.b) = a-b‘ INT ^a/t) 

DEF FN g(a,b) - VAL ( 

("a-i-b'AND (a‘b-0))-i- 
('FN h(FN r(b,a|,8)‘ 

AND (a*b<>0))) 

DEF FN h(a,b) = VAL ( 

(•a-^b■ AND (a-b-O))-- 
("FN g(FN f(b,a).ar 
AND (a-bjoO))) 

Za koneo pa si oglejmo Se. kako definiramo 
nizovno stavdno funkcijo, kl prezrcali dani niz: 

S10 REM 

520 REM zrcaljenje niza 

530 REM 

540 OEF FN Z$(S$) - VALS ( 

(■STAND LEN s*=0)-i- 
<'sS(LEN sS)-!- 
FN Z$(8$(TOLEN sS-1)r 
AND LEN sS>0|) 

550 REM 

560 INPUT 's$=^;8$ 

570 PRINT ■s$=';s$r/ 76;FN zS(a) 

580 GO TO 550 

Sedaj pa ste na vrstl vll 


Aritmetika s QL 


matjaZsthaus 


enega (npr. SIN, NOT. . .). Preden izvedemo Zeleno operacijo, ji moramo 
pnskrbetl enega all dva operands, ki sta na vrhu sklada Po IzvrSItvi je 
rezultai zojiet na vrhu sklada. 


M 


Ikroridunalniki rsdunajo z arltmetidnim skladom. To je precej 
podobno radunanju s kalkulatorjl tipa HP, Lj. v poijskem zaplsu 
(RPN) Tak nadin je radunalnlku lako rekod plsan na koio. Nekatere 
tna operaclie zahtevajo dva operanda (npr. ■(■-*/), nakatere pa le 


vrh sklada operacija 
3 LOAD 

2 LOAD 

5 LOAD 

21 * 

3.14 LOAD 

6.69 / 

0.39 ARC-SIN 


Izradunall smo arcain (3*(2+SVPI). Vsl. Kl tovisino radurraistvo dobro 
poznajo In uporabljajo, mi Oodo verjetno zamerlli, kar le malenkosti splob 
omenjam. Drug! pa na) se, praden sa bodo lotlM arfimetike QOOS, obnvejo k 
najbliijsmu laslnlku kakSnega kalkulatorja HP. 

ODOS Ima Izredno modan ariimetidnl paket, s Katenm je radunanje v 
strojni kodi precej enostavno In udinkovlto. Uporabljamo ga lahko na dva 
nadina, z uporabo vektorsklh rutin RI.EXECB (vektor SHC) In RI.EXEC8 
(vektor SHE). Prva rutina Izvade eno aamo arltmetldno operBCfjO, drugs pa 
omogoda Izvajanje daIjSa tabele arilmetidnih operaclj. Predan si ogledamo 
omenjani rutinl (3DOS. omenimo Se nekaj uporabnin rutin, brez ketenh bi 
zelo leSko pisall strojne programe za Superbasic: 

-BP.INIT (omogoda dodajanje novlh procedur allfunkclj vSB) vektor S1 10. 
AI mora Ob klicu kazall na definicijsko tabelo: 

word: Sievilo procedur, kl bodo dellnirane 
za vsako procedure: 
word: startnl naslov 
byte: doliina Imena 
b^ea: drke v imenu procedure 
word: 0 za konec procedur 


* 



MATEMATnU 


konectabeleparamslrov V: 
Kllcu (AS-A3)/8 pSramBlroti 
(A6.A1 L). DO lavlja morebit 


-CA QTSTR (S 
-CA.GTLINjac 
vektor$ll8 
Vrednost A3 ii 


d. A3Ka2«Obkli 


iz SB| veklor ST12, A1 
. irvi parameter. AS pa m 
iseda S bylpv. lorej le v labeli pc 


A5 so ooloperie 


kllcu kaZe ria zaCetek sklada 
-BP LET (vrre vrednost parameira v basic) 
vek(orS120. 

Vrrimo se seOai k aritmetckj vODOS. Vaslovni rsgcsir 
naslavlja Sievilo na vrnu sklada (l.i TOS-Top ot Stack). Ker 
nasiQvi relativm na A6, dpbimo torei TOS z (A6.A1 L). Stevik 
NOS-NekI on Stack) pa naslavlja 6(A6,A1,L). Sklad se ton 
zdol. Ko porinemo Stevllo na vrh sklada. se At zi 
limo 2 vrba, se poveSa za 6 bytov. 
lalna Stevilka v sklaOu so v zapisu s plavajoPo vejlco, 




VI NOS = TOS ) 


RI.COT 

ni.ASIN 

Rl.ACOS 

RI.ATAN 

RI.ACOT 

RI.SQRT 


0 TOS ^ COTAN ( • _ 

0 TOS “ ARC.SIN ( TOS ) 

0 TOS = ARC-COS ( TOS ) 

0 TOS = ARC-TAN | TOS ) 

0 TOS = AflC-COTAN ( TOS ) 


A1=A1-6,TOS- -ie(A6,A4.L) 
A1=A1-6,TOS = -e(a6.A4.L| 
-t2(A6.A4 L| = T05,AUAt*6 


QOOS pa lahko si 
2 uporabo registr 


I2|A1).A< zaCstekski 

<rS0003.-2<A6.A4.L)mantisa za 
• $6487.-4(A6.A4,L] 
•S0802.-6IA6.A4 Lleksponani 


jmo ploSCino krpga 


)bi4a|ltO TABELA 


DCS 

OC.B 

DC.B 

DC.B 

DC.B 

DC.B 


pioSCina 


Ten 6 bytov dpiopa nasladnjo realno vrednost 
mantisa * 2'(eksponenl - SSlFj 

Aritmatiini paket (rutini flI.EXEC in Rl. EXECB) uporablja naslednje 


RI.NINT +4 zaokroZi TOS v celo Stevilo (word) 
RI.INT +4 trunc ( TOS ). zaokroZi navzdol 
RI.NLINT 1-2 zaokroii TOS v eelo Stavilo (long wo 
Rl. FLOAT -4 spremam celoStevllski TOS (word) v 
s piavaioCo vejico 
RI.AOD +8 TOS = NOS + TOS 

RI.SUB ^-6 TOS = NOS - TOS 

Rl MULT +8 TOS = NOS + TOS 

fil.DIV -i-S TOS = NOS / TOS 

RI.ABS 0 TOS - ASS ( TOS ) 

HI.NEQ 0 TOS = - TOS 

RI.DUP -6 podvoii TOS ( ni 

RI COS 0 TOS * COS ( TOS ) 

RI.SIN 0 TOS = SIN ( TOS ) 

Rl Tiki 0 TOS = TAN ( TOS ) 


Kako vrnlll izraPunano vrednost v basic? Uporabiti moramo 
Ijivko BV.RIP, ki je na $58(A6). Vanjo mpramo vpisati vrednost At 
program (tunkcl|e) nam bo vrml vrednost. na katero kaZe lAB.At 
doloPImo tip rezultata: 

1 ^ string. 2 = floating point, 3 - integer (word). 

Na primer takole; 

LEA -6(A4).A1 
MOVE.L At.BV_RIP(A6) 

MOVED *2.04 


OC.B 


Rilnrin n tSI “ ‘-^ ( TOS ) naravni logarllam 
spc S “ 0 TOS = LOG ( TOS ) deaetinski logaritem 
*4E RI.EXP 0 TOS = EXP (TOS I 

m TOS polenoirame NOS 

$00 Rl.TEHM zakIjuCi raCunanje 

’°'®' 04’'a6'Jje|o aritmellpna operacije. kode $00 pa 
oznaCuje konec raPunania. Pa kilPemo RI.EXECB. 

TOS On s tern zmaniSanje registra At za 8). Pe je njen 
s'’f4'’ie»anje pa. Pe le la bit enak l (Co le lina). 
lo postavljano v TOS (all kamor bo shranjano Iz 
mas K00A-i-1(A6.A4.L). 


Ri.EXEC. Ta se od RIEXECB razlikuje aamo po te 

be pride med izvajanjem obeh rutin do napake. ima registe^r C 
St -18 (overflow), 

imo si Pe en primer; lunkciio, kr vrne razdalio toPke od iztiodiSpa ( 
BlOll). 

EQU $110 
P EQU $114 

ilX EOU $11A 


MOVEW BP.INIT.A2 
JSR |A2) 
MOVED *O.DO 


MOVe.W CA.GTFP.A2 


BNES 

SUBQW 

BNE.S 


ia(A1).A4 
RIEXECB.A2 
TABEIA (PC)A3 




fa (kazalec na spramenl|lvke . . itd.) 
''a bill D7 postavijen na 0.) 
ogram, ki izraPuna ploSPIno kroga 



MATEMATIKA. 



:=ss; 

i^^i= IP»: 



HARPVERPSKI NflSVETI 


Vmesnik Centronics 


za spectrum 


PETER LEV ART 
TONESTANOVNIK 


t. Uvod 


a sa razliKuie od svojih 
d in dra^jih bralov mad 
im tudi po lam. darned 
tehni£nimi podatxi ni ne duM ne 
sljha 0 vmesnIKu CENTRONICS all 
vmesniku RS 232C. ki sta danes 
standard za vsak resne|Si mikrora- 
dunalnik. Nagnllem Zahodu. kie'so 
IlskalnikI in modemi mala iaia: (i- 
skalnlk naipogosieie povezuiajo na 
paralelni vmesnik (CENTRONICS), 
modem pa na seniski vmesnik (RS 
232CI. vender to seveda ni pravilno. 
sat verjetno vesle. da se dobi |0 li- 
skalnlKI tudi s serijskim vmesnikom 
In da obEtaiaio Se mnogotere zjna- 
nje naprave, ki jih lahko povazuie* 
mo z mlkrorafunalnikom preko teb 
dveh vmesnikov. 

Ker smo v januarski stevllkl nanl- 
zati nekai znaillnosli paralelnin 
vmesnikov in obljubili vmesnik 
CENTRONICS, ga bomo danes luOl 
predstavill. kar pa ne pomeni. da 
smo RS 232C pustlll vnemar; ie v 
prinodnil Stevllkl se bomo spopniell 
tudi s tern -Smentom-. 


2. Tiskalnik 


je mikroraCunalnIk poslavll na po- 
dalkovne linlje 2-9 (DATA 1-8). 

11. BUSY; ta signal tiskalnik nor- 
malno onranja na nizkem nivojj. 
kar pomeni. da trenutno ni zaposlen 
s tiskanjem In da |e pripravijen spre- 
jetl nov podalek (not BUSY). Bri ko 
spreime podatek. poilie na llnijo vl- 

Cunalnlku. da je trenutno zaseden 
(BUSY) In da ne more sprejetl nove- 
ga podatka. Ko podatek izpise ozi- 
roma spravi v vmesni pomnilnik 
(buffer), postavl llnl|D 11 na nizek 
nivo (not SUSY) In s tern sporodi 
mikroratunalniku. da |e prioravljen 
sprejetl nov podatek. 

STROBE in BUSY sta llniji, name- 
njenl tako Imenovanemu -rokova- 
nju- (ang. handshake, glej MM. la- 
nuar). Naj vas ne zmedejo oznake. 
kl so podobne kot pri Z80-PIO. le 
da gredo tu v drugl smen. Zavedaite 
se. da imajo tiskalniki v svoiem dro- 
bovju tudi 5voi mlkroraiunalnik In 
zatp svoj PIO. Tako je na§a glavna 
naloga. da vzposlavimo varno ko- 
munlkapljo med tema paralelnima 
vmesnikoma. Nekalerl uporabl|a|o 
namesto signala SUSY zanikan sig- 
nal HEADY, kl pa pomeni eno in 
isto. to le. kdai je tiskalnik zaseden 
oz. pripravijen sprejetl nov podatek. 


3. Hardver 



vePini jporabnin programov one- 
mogoCena, se bomo zadovoljili s 
programsko konlrolo (polling. MM. 
januar). 280-PIO nam sicer nudi ta- 
ko imenovane linije nandshake 
(STROBE. READY), vendar so le-te 
2al uporabne le prI prekinitvah. Zato 
smo uporabill ms|hno zvijado: Kar 
ima PIO dva dela. smo prvi del (A 
port) uporabill za prenos podalkav. 
drugi (B port) pa za smhronizaeijo 
oben naprav (handshake). 

Sllka 1 priKszuie logipno shemo 
povezave mavrice - ZeOPIO - ti- 
skalnik SlikaSpaprIkazuieiiskano 
vezje za Z60-PIO. Kot vldlte. je 1i- 
skana ploSPica enosiranska in zelo 

popolnim zatelnikom -(Irotel sofve- 
raSem)-. Kabel s konektorjem lahko 
prikijupite direktno na ploSPIco. Na 
ta naPm boste Z80-PIO lahko upo- 
rabljali le za vmesnik CENTRONICS. 
Ce so vaSe Zeljs vePje in gotovo 
bodo. ko boste odpril prlhodnii MM. 
vam predlagamo. da konektor (lah- 
ko 25-polni D2S) pritrdite direktno 
na llskano vezje In poveZete vse 
koniakle. kl so namenjenl zunanjim 
napravam, s tern konektorjem. Tako 
Imate vedno dostop do vseh vhod- 
no/lzhodnlh limj (port A. port B) in 
kontrolnlh llnij (READY, STROBE). 
Na ta naPIn postane paralelni vhod- 
no/lzhodni vmesnik vePnamenskl. 

Kot sie verjetno sami opazlli. je 
robnl konektor (edge connector) 
kraiPi; kontakte, ki nam niso potreb- 
ni. zato pustimo vnemar. Tisli. kl Se 
nIso vgradlli lipke RESET v ohidie 
mevrice. Imajo sedaj idealno prlloZ- 
nost. da ne vezje dodajo tipko RE- 



gramom 1 bomo preizkusili 


naSo nardverskoun 


o. Napisa 


prepiSe Se tak -trolel haidverai- 
Z80 PIO pnkljucimo na racunalnik 
in ga spojimo s tiskalnikom polem 
najprej vkijucimo liskalnik in zalem 
se raPunalnik Ce se na zasionu ne 
pojavi napis (C) 1982 Sinclair Rese- 
arch Ltd' , lakoj ugasnite laPunalnik 
in preverile povezave Kodobimota 
napis. se lolimo prepisovanja pro- 
grama Pazile dane.napravitekakS- 
ne napeke' Ko program zazenemo 
program priPakuje vnos vrstice ki 
|0 zekljuPimo z ENTER Vrstica se 
mora izpisah na liskalmku Ce se to 
ne zgodi. preverile pravilnosl pro- 
grama in povezave. Ne obopajie. Pe 
Yam niKakor ne uspe NaivePkral je 
napaka pn pozezavah Yedne da 
imate presneto nesrecno roKo Pe 
vam stvarne dela V99.9Sprimerov 
mora delovali Zapomniie si (o' Ko 
se enkral spuslite v harOversne vo- 


n SVOJ Kl 
all neuspeh Glej MM 


Ceje vai Z80-PIO uspeSno preslal 
krsi pn 5. topki lahko zdaj zanj na- 
pisete nekaj softvera Prvo kar bo- 
mo naredili. je tako imenovam devi- 
ce driverah krmiini program kl skc- 
bi za povezavo med uoorabniSkim 
programom in her* ‘ 


slrojnim jezikom Program je 


Glede na to. da je vmesnik CEN- 
TRONICS predvsem namenjen 11- 
skalnlku. smo najprej vzeli v precep 
tehniPno dokumenlaciio najpopu- 
larnejPih tiskalnikov. Tu smo naSII 
nekaj podalkov. ki so vitalnega po- 

- Konektor, ki je zelo popularen 
za te vrste povezav. je Ampehenol 
57-30360 (36-polni canhon). 

- Razporedilev signalnih naprav 
na noZicah konektorja je naslednja: 

I STROBE (vhod) 

2-9 DATA 1-8 (vhod) 

II BUSY(iznod) 

16. GND (masa) 

- Zgornji signal! so med seboj 
funkcijsko povezani. Pravilna inler- 
pretacija teh signaiov je odioPilnega 

^ 1. STROBE; ta Signal je normai- 
no na visokem nivoju. Ko ima raPu- 
nalnik pripravijen podatek zs tiskal- 
nik, spusli ta signal na nizek nivo za 
vssj 0.5 mikrosekunde. Tiskalnik 
opazi, da je signal STROBE v niz- 
kem nivoju. prebere podatek, kl ga 


(A 

T) 

m 

0 

H 

X 

c 

s 



27 


HARDVERSKI BMSVETI 


££SE?£’ls; 


iliFlls =its£— 





in§HHS 



PRODAJAMO 
RACUNALNIKE 
PO IZVOZNIH CENAH 
SINCLAIR SPECTRUM 16 K 
SINCLAIR SPECTRUM 48 K 
SINCLAIR SPECTRUM 48 K PLUS 
COMMODORE 64 
COMMODORE C-16 
COMMODORE PLUS 4 


Periferna opr«ma za commodore: Kasetnik PM- 
C16. pogon za gibki disk 1541 
Barvni risainik 1520. tiskalnik MPS 801-MPS 803, 
jgralna palica 

Perllerna oprema za Sinclair spectrum: micro- 
drive, interface 1, tiskalnik seikosha GP-500A, 
igralna palica s Kempstonovim vmeanikom 


METROMARKET, 


GENERALTECNICA, 

Trg S. Antonio 6, tel. 993940/62730. TRST 










28 




HARDVERSKI WASVETl. 



i 



30 Moj ' 


TISKALNIKI 


Panasonic KX-P1091 


MAKSIM RUDOLF 


Boli nam je znan kot prolz- 
vajalec radijskih sprejemnikov in 
drugin akusticnih naprav. Toda v 
zadnjih dveti letih ae tudi Panaso- 
nic ni Izneveril dobri slari lapon- 
ski Iradici)!. ki oiiino zahteva, ra| 
se vsak proizvaialec jkvarja z 
vsem. Kot lahko prliakujemo od 

Cela ukvanati s tiskalniki. njihov 
proizvodni program ni najboli Si- 
rok Vsebuie Itiri modele: KX- 
P1090, KX-P109’, KX-P1092 in 
KX-P1093. V bistvu le edina razli- 
ka med njimi v hitrosti in kvaliteti 


usialjenih predstav o alabi kvalite- 
ti tiska na matriCnih liskalnikih. 

Poleg na6inov -draft- in -NLQ- 
premore KX-P1091 Se naCin -pro- 
portional-. Pri tern zavzamejo 
znaki. kot sta I in \ man] prostora 
kot r. pr. m ali w. Tak naOin tiska 
ie obiCajen v revijah (oglejte si 
katerokoll Stevllko MM) in kn|l- 
gah. precej poredko pa ga sreCa- 
mo na pisainih strojih, praktipno 
samp na elektronskih, pa Se to ne 
vedno. HllrosI liskania v tem nabi- 
ru )e 76 znakov na sekundo. Tisk 
ie lepSi kot v naSinu -draft- (K 
temu pnpomore tudi to, da so Pr- 
ke manjSe), Se zdaleP pa ne dose- 
le kvalilete -^LQ-. 

Stevilo znakov v vrsti latiko 
spreminjamo med 4S in 137. od- 
visno od stila (dvakralen. poSe- 
ven. stisnjen, raztegnjen. pica, eli- 


480, 576. 640. 720, 960 in 1920 
totk na paiec. Hitrost v ten naPl- 
nib se giblje med 1.5 in 0.75 vrste 
na sekundo. 

Poleg kompatibilnosti z Epso- 
noviml tiskalniki nam omogoPa 
KX-P1091 tudi tiskanje celotnega 
seta grafiPnih simbolov, ki jih 
uporabljajo raPunalniki IBM PC, 
XT In AT. To pa Se ni vse. Celoten 
repertoar znakov obsega razliPne 
Prke 1 1 jezikov, med drugim tran- 
coSPine, SpanSPIne, nemSPine in 
SvedSPine. ne pa slovenSPIne in 
srbohrvaSPine. Takoj pa je treba 
pribiti. da to ni tako velika ovira, 
kot se zdi. kajti prek raPunalnika 
se da namreP redelinirati vse zna- 
ke. 6e hoPemo, lahko po Jelji de- 
finiramo Sumnike in siPnike in ce- 

Prekinltve dele, ko tiskalnik 


opravija svoie. se precej skrajSa- 
jo. kajti KX-P1091 ima vdelar 
vmesni pomnilnik tbufler) kapacl- 
tete 2 K. V njega lahko raPunalmk 
z veliko hitrostjo naloZi tekst. ki 
ga Zellmo stiskati. poPasi vse odti- 
ska. ne da bi bilo raPunalniku tre- 
ba Pakati nanj. Ker 2 K ni prav 
velik spomin. nam Panasonic 
omogoPa. da dokupimo Se dodat- 
nl modul. ki poveca kapaciteto na 
64 K. 

Cena tiskalmka je v ZDA okoli 
259 dolarjev in vsebuje vmesni 
Centronics ter ustrezen kabel. Po 
ielji lahko dokupimo vmesnik RS- 
232 ah IEEE-48S. Hazveseijivo je. 
da ima tiskalnik ie vdelano moz- 
nost za uporabo perforiranega 
papirja ali posameznih lislov. To 
moinost moremo pri mnogih dru- 
gih tiskalnikih posebej plaPaii. 




2000 


Novi DMP 

M10DRA6BANJESEVIC 


P o lanskih uspehih se ne bi 

vse izdelke tirme Amstrad 
veirkansko zanimanje. Zato je bila 
tudi nujna IzboIjSava perlferne 
opreme, predvsem pa izboijsanje 
Amstradovega tiskalmka. Star! 
OMP-I je za danaSnje zahteve in 
sprIPo vse hujSe konkurence za- 
starel in neprimeren. Novi izdelek 
se imenuje DMP-2000. 

Qre za matripni tiskalnik z ma- 
trlco 9 * 9, kl zagotavlja kar razlo- 
Pen in lepo oblikovan naPin pisa- 
nja listingov. Hitrost tiskanja je 
1 05 znakov v sekundi. kar sicer ni 

sam dovoij, Pe kollPina gradiva. ki 
ga moramo stiskati. ni prevelika 
NajvePja prednost novega OMP je 
vsekakor naPin NLQ (Near Letter 
Quality). Tiskalnik piSe na posa- 


mezne lisle all na perfonrani 
papir. 

Ce ste se navadili na OMP-t (o 
Pemer pa dvomim), boste zelo pn- 
jetno presenePeni ob velikanski 
razliki med tema modeloma. Med- 
lem ko sta pn DMP-1 samo dve 
kombinaclji tiskanja. jih je pn 
DMP-2000 kar 144. z moZnostjo. 
da na dnu lista nalipkate svoj niz 
znakov. Uporabljamo standardne 
Epsonove kontrolne kode m zato 
lahko izkorlstimo vse prednosti 
programov. kakrSen je Tasword 
oziroma lahko dobimo s tiskalni- 
kom odtise silk (screen dumps) v 
Tasmanovem Tascopyju in HiSof- 
tovem Fontu 64. Poleg siandard- 
nih znakov so na voljo Se razni 
mednarodni nizi znakov. Za pove- 
zavo z raPunalnikom uporabljamo 
kajpada Cenironicsov vmesnik. 
Edina vePja pomaniKIjivosi tega 
tiskalnika je ia, da je poleg origi- 
nala mogoPe dobiti eno samo ko- 
pijo. 

Firma Amstrad je ostaia zvesta 
Pe enl tradiciji in je tudi pn tem 
Izdeiku poskrbela za odiipno raz- 
merje zmogljivostcena 




nXITON, 


Na meji 
moznega 




Peta 

ganera^a 
pred vrati 


MIHAJLOOAJMAK 



l)h Mill) napornvga dels. Ta iongler 
s StevMkanil, kataraga prototip upo- 
rabl)a|o v nakam ameriSkem cenlru 
ta razlakave alomaklh jeder, atana 
dasat mllljonov dolarjev. Kljub vaa- 
mu pa poslaia cray zalo hltro zaata- 
rel: £8z kakih tIaoC ur ga bodo mor- 
da prehilall 2a drugl rafiunalniki. 

Ptva ganaracija raiunalnlkov je 
dalovala na lamalju elaktromagnat- 
nih raiajav. potam lo aa pojavlle 
alaktronika, nazadnja |a napoSM faa 
Iranziatorjav. To je bila piva revolu- 
clia. druga ja aladlla z Iznajdbo Inta- 
gdranlh vazi), njen aad pa je blla 
fiatrta ganaracija raiunalnlkov, h 
kalarl apadajo vsi danainjt hiini ra- 
tjnalnlkl in tudi omenjeni cray. 

Z izumon) inlagrlranlh vezlj ao se 
tameljlio zmanjiali val aaatavnl deli 
redunainrka, vender je bllo nkrati 
mogoCa na vae manjiem proatoru 
shranitl vae ved podalKov. Ta pro- 
caa le zdaled nl kondan In zalo mo- 
remo ludi na temelju danadnje leh- 
nologlje razmISIjati o novID smereli. 
Oarrea. racimo, lahko na koUek alti- 
cijavega krtetala, katerega povriina 
ja manjia od enega kvadratnega 
canllmetra, brez taZav spraviti vae- 

blno dnevnaga daaoplaa, Ij. prlbllZ- 
nolOtiaod based. 

In vendar ja v prlmerjavi a strojl. Kl 
so jih 2s razvlll Kot prolotipe in ki 
bodo na prodaj dez nekaj let, vae to 
navadna otrodka Igra. Na novih dl- 
plh na bo mogode snraniti same 
nekaj deael tisod beaed, temvad bo- 
do aprajell ne atotlaoda baaed, torej 
cela romane. Pa tudi to je dsla zad^ 
tekt Amerilkl In japonski prolzvajal- 
ci snujejo pomnllnlka, kl bodo vsa- 
bovall na mllljone based - to Dodo 
snclklopedlje v malam. 

Hkratl poslajajo rtdunalnlki vse 
httrejll. Prlmerjava diovekom ni ved 
mod delaii, aaj ga radunalnikl preka- 
iajo za milljonkral in ved. To trdllev 
zgovorno dokaia 2e omenjeni radu- 
nalnlk cray. 

Aprils 1962 so pod pokrovltetj- 
stvom japonakega ministratva za zu- 
nanjo trgovino in indusirijo ustano- 
vill razltkovalnl InStItui za anovanje 
novih generaeij radunalnilke tehno- 

32 Mojmikro 


loglje. V naaladnjlh dveh letlh je 
Imel inititui na voijo akoraj dve mili- 
jardl dolarjev. Za denar ao kajpada 
poskrbele drtava In aamostoins 

Amerldane. doalej neapodbitne 
prvaka v radunalnittvu, je zadeva 
precej vznemirila. -Ceprav tudi na 
ameridkih univerzah 2e delajo po 
zamialih, kl jih razvijajo JaponcI, ra- 
dunalniiki Induatrijl v ZDA grozi ne- 
varnoat. kakrina je dolatalapreditl- 
rideaeliml lali nade bojne ladje v Pe- 
arl Hatborju,- je piaalo v tedniku 

Naclonalnega ponosa ni mod za- 
nemariall. de zlaatl ne tadaj. da ga 
kdo prizadene. 2e tlatl hip, ko je 
ameridkl obrambnl minister razgla- 
sll, da je razvoj -superradunalnl- 
kov- nadonalnovprsdanie.sozade- 
II dedevatl dolerjl. 

Strokovnjakl mulllnaclonalke IBM 
so kaj kmalu predslavlll nov dip z 
ved kot pol milljona bitov (zmogljl- 
voat doaedanjlh nl presegala 


Cray 1, prvi U druiina slovlOh rata- 
nalnlliov, pred n//m n/egow ode Se- 
ymour Cray, Ml /a bil pred tern mad 
uatenovllelli Data Control Corpora- 
tion. nato pa se le oaamoavo/d In 
osnoval lastno Prmo Cray ftaae- 


ake univerze prldla novica, da je 
pred vrall nov •superdIp*. Za izdela- 
vo polprevodnika zdaj 2e ujiorablja- 
jo enole Iz gal>|evega trimellla in 
Iridijevega trlmetlla oziroma nekale- 
re njune derlvale, ker so jjad boljda 
od slliclja, kl je danes de osnovna 
surovina za izdelavo dipov, vdtevdl 
auperdipe. 

Znanstveniki z bohumake univer- 
ze <ZRN) so zasnovall mlkroelek- 
tronaki dip, ki v enl sekundl obdela 
dve mllljardi znakov. Novo Integrlra- 
no vezje je dtirl do petkrat hitrejda 
od dosedanjin. 

Skoraj hkratl je japonska firms 
Tosniba ponudila najvedje ploake 
opildne pomnilnike. kar jih pozna 
svet. V spomin legs novega slalema 
je mod shranitl za prlblitno 120 me- 
gabytov podstkov, terrwljl pa na 
Islem nadelu kot znana enola CD. 
kalers komerclalns razlldica ima 2e 
zmogljivoat destdesellh megabylov. 

Sovjeti nikakor nedejo zaoatajati: 
ageneija TASS ]e objavlla, da ao 
estonskl znanstveniki izpopolnlli 
mikroradunalnik, kl ga je mogode 
dr2ati v peail. Delujs na nadelu la- 
sertkega vpisovanja podalkov in 
posebnih lastnoall nekatetlh Irdnih 
enovi, kl omogodajo aeatavijsnje 
pomnilnidkih elementov radunalnl- 
ka Iz posameznih molekul. 

Vodllnl japonaki proizvajalcl elek- 
Ironske opreme so se med tern lollli 
snovanja megadipa. k> bi mogal 



shranitl itirlkrat ved pod. 
denadnji dipl in dvakrat ve 
milljona bi 


Izjavljajo.dajlli 
2e prehltell. To pa pomeni. da bo 
listi Izdelovalec radunalmkov. kl bo- 
Imel na voIjo megadIp z mllijon biti, 
osvojil prste2en del trga z radunal- 
.i■.l .. .... ocenan 




mllljarde dolarjev. v zadetku novega 
deselletja pa kar deset mllijard do- 
larjev. 

Megadipi netijo upanje, da bodo 
radunalnikl, ki so danes vrsdni mdi- 
jone dolarjev. deprav niso vedjl od 
pisalne mize, poatali prav tako 
majhni kol hiSnl radunalmk Vse ka- 
2e, da niti to ie nl vse. saj se pojsv- 
Ijajo nova hrme. kJ napovedujejo ie 
hitiejio dirko. ZahodnonemikI Sl- 

>om z 2S6.000 
je namignil. da pnpravlja - su- 
permegadlp. Zmogljivoal tega pritU- 
Kavega vellkana nej bi bila, kot po- 
udarjajo, cslo - dtirl milljona bitov' 

Naj se vse to slldl §e tako osuptf- 
vo, imamo v bistvu opraviti same z 
izpopoinjevanjem le usivarjenega. 
z Izdelovanjem de modnejSIh radu- 
nalnlkov 2e obstojede detrte gene- 
reeije. Cray ni nid drugega kot njen 
elltnl predstavnik. megadipi In su- 
permegadipi pa bodo v radunaJni- 
kin. zaradi katenh bo Cray spadsi 


pojavil n. 
bitl. je na 


•o nadelu, ki ga je ie pned k< 


in von Neumann: pro- 
cesor krmlli programe in podatke. kl 
SO shranjeni v pomnllniku. ph tarn 
pa se ukazi vrsbjo drug za druglm. 
Zmogijivost radunalnika je zato od- 
visna predvaem od tega. kako gosto 
so shranjeni podatkl In kakina le 
hllroet obdelsve podatkov. Radu- 
nalnlk, zasnovan na von Neuman- 
novem nadelu, deluja v bistvu iziem- 
no podasl:dejstva. kl jih ima na vo- 
ijo. analizira korak za korskom In po 
tej poll pnde do reiitve. ki jo diovek 
zahteva od njega. 

Potam pa so JaponcI (2e spetl) 
pivl vznemirill svet: do kMce lets 
1990, so najavili, bo razviia pets ge- 
naraeija radunalnikov. Novi stroji se 
bodo od prejlnjlh po zasnovi prav 
lollko razlikovall, kol 


na tlsode proceeorjev. nai 
jejo hkratl. da pri iskanju 
ubirajo bllinjlce in a tern 
rijo 2e tako all tako veliko 


V zatetku leta 1985 ja priila z 
amanike univarza Columbia tala 
novica: izcielall so ratuoalnik z veil- 
ko procasoiTBv, Kl delujeio vzporad- 
no, to pa vsai teoratiCno pomani. da 
|e mod uporabljatl programa. kl ne 
vsabuiajo samo digitalnih signalov, 
tamved kar cele pojme. Skupini in- 
ienirjev aa ja posradilo, da so razvtii 
proeeaor, Imenovan f'--'- 

sor usklajuja delo 101 

sorjev. Nasladniicllj,. , 

von-: million procaanlK anot. zgo8- 
denlh v kroinjo po posabni hiorar- 
hldni lestivic. Sleherna anola Ima 
lastan pomnilnlk. vse pa sa skupaj 
lolavajo iste naloga. 

'Slovita pela generaclia polamta- 
kem sploh ni ved take daled. kol bi 


. -.a -Smo na liaiboIjSI pot[!da bo- 
mo...-. -Smemo pridakovati, da 
bomo do kraja desetletja . . . - . kaka 
oboroiene sila 2a imele v rokah tak 

Zanesljivo pa vemo. da 2e tedeio 
poskual o zamenjavi sillciia kot os- 
novna snovi za izdelavo mikropro- 
cesoria. Eden od teh nadrtov obsa- 
ga Izdelavo •knoradunalnlka-, ki 


I tridimenzionalne struklura in jlti 
lorei uporablh kot -podal|iek> dlo- 
" k moZgarov 


01 saoamoaaaiin lei opraviii posku- 
sa, pri kalarib so neposredno pove- 
zali mo2gane tivali In mlkroproce- 
sorje. JavnosI |e dele prad kralkim 
zvedela o zezultatih lovrstnih po- 
skusov Zagrlnjala jih |e pad landlca 
ilkroproce- strogo zaupne dztavne in voiadke 
oSaat -non tairostl, nekako lako.Kot so v drug! 

svelovni vojni skrivali poskuse 5 psi. 
(Pse so namred ze od zgodnja mla- 


la).' 


se |im le pogojni refleks. zaradi ka- 
terega se le ilval najraje zalekala 
pod tanka, karjetam pad pndakova- 
la hrano. Na boiiddu le tak pas. 
opremljen z razstrelivom In dalona- 
loriem. poslal prava iiva bomba, kl 
sa le brez strahu pognala pod so- 
vraZnikove tanke. da bi doblla hra- 
no. V primeriavi ssnovalcl sodobnih 
Irankensteinov so takSni poskusi 


6ip V cloveSki 
glavi 


. . Celzi- 

takdnam okolju elektrldnl tok 
lell na odpor. ne kopidi s ' 


still bolj kol pn vseh radunalnikih, kl 
pomenlnjo nadaljevanie datrta ge- 
neraoiie. Druga moZnosI - — 
radunalnik, kalerega — 
delujejo na lemelju 
pjizov In so takSnl radunalmki zato 
tisodkrat nitrajdi od vsen elektron- 
skih radunalnikov. Naivad neiasno- 
sti pa le V zvezi s predlogom o sno- 
vaniu -biroradunalnikov-. s dipi. ki 
bi imall za osnovo organsko i 
kulo - takSna molekula naj bi kot 
nosilka podalka zamenjala slllcij 
oziroma kalarokoll drugo neorgan- 
sko snov. 

Iz New Yorka porodaio. da so 
uspeino opraviii prve raziskave z 
organsklmi enolami. ki so po elek- 
ironsklh znadilnostih podobne ela- 
mentorr. kakrSne jporabl|a danaS- 
nja radunalniSka tehnologiia Ame- 
rlSki strokovnjaki pn tarn pravijo, da 
Sa niso naSlI vseh kemikalii, ki so 
polrebne za -spajkanie- bioloSkega 
elakironskega vezja. Japonci pa tr- 
dl|0, da pn Sharpu 2a prlpravl|a|0 
izdelavo bioradunalnika. V laboralo- 
ri|in tega znanaga koncarna ta hip 
raziakujejo posebne fllme. ki naj bi 
rabill za podlogo blodipov. 

Torei ni vBd dvoma, ali smo na 
pragu pate generacije - zdai le sa- 
mo Se vpraSanie. kdo bo prvi presto- 
pll la prag. Amaridanl, Soviell, da- 
poncl. EGSallpanemaraVelikaBri- 
lanija, ki meri, da le dovol) modna 
za vo2n|0 po dveh tirth - skupaj s 
partnerji iz evropska skupnsoti in 
sama zase’’ 

Nekalerl raziskovalci aamaio o 
tern, da bi kot osnovo dipov za Pi- 
oradunalnlke nekega dne uporab- 
liati molekulo AON (dezoksiribonu- 


Z e leta 1976 ie Frederic Pohi. 
eden na|bol|Sih sodobnih pis- 
cev znansivene lanlasllke. 
objavil roman lilovekov plus. Takole 
piSe: -Na zaslonu se je pO|avll 
diovek. 

Ni bil podoben dtoveku. Bil 

t, dian demokratske slran- 
ke, melodist, poroden. z oiroki. 
amaierskl Igralec dembala. odilden 
vendar mu po vidszu vse- 
ne bl mogll prisoditl. Bil je 

m dioveku. Odi 

obla, nozdrvi pa so se dime v mes- 
gubah. N|sgova ko2a je bila 
zagorele polti, a debela In 
ot pri nosorogu. Vse, kar si 
idel. |e bilo disto drugadno 
a, s demer se je rodil. Odi, 
. |uta, nos, usia, krvni si- 
sredidda zaznavs. sree, Ko2a 
- vse to so mu zameniall all okrepl- 
II. Vidne spremambe pa so bile zgoli 
vrh ledene gore. To. kar so napravlli 
V notraniosli. le bilo veliko bolj za- 
pleteno In pomembneide. Predelali 


kleinska kl: 
stven element vsake 2lve celli 
vsebuie dedno zasnovo. Razi 
|0 tudi o tern, da bl molekula : 


brez kakrdnlhkoll zunan|in pripo- 
modkov pre2lvl na povriiu MaArsa. 

To je bil kiborg, kibernetski orga- 
nizem. Oeloma diovek, a deloma 
stroi. kalerega raznovrstna dela sla 
bila tako spretno In popoino seslav- 

njegovih dalov le izviral iz neiga sa- 
mega. a kalerega so mu dodall...- 

Desel let pozneje so v revijl Paris 
Match objavili neko drugo domidlji|- 
sKo pridoved. v kateri pa m bilo bi- 
stvo cllj. da bi diovek preilvel na 
Marsu: 

Predstavijaimo si operaeijsko 
dvorano. Pacient Ie2i na mizi. pri- 
pravlian za mo2gansko operaciio 
Na prvi poglad rl videti nid nena- 
vadnega - vse do trenutka. ko na 
naki mizici na opazite plastidno 
ikatlico velikosti domlna. Iz nja dtrli 


PodasI in zalo pazljivo kirurg po- 
1o2i to Skallico na bolnlkova leva 
aanca. kl so ogolfsna do kosll. in 
skozi maihno luknjo vtika v mo2ga- 
ne nitka. Skatlica je nazadnje dvrslo 
priieta ob lobanjo. Ko aa bo ko2a na 
tern meslu zabrazgotinlla In ko bo- 
do zrasll lasje. dkatllce ne bo ved 
mogode opaziti: oslala ' 
izboklina. Kirurg je na diowekovo 
glavo pridvrslil modan radunalnik 
l-domino-) In ga povezal z mo2- 

^ Pacient bo po operaeiji diovek s 
disto drugadno osebnoslio. Iznena- 
da sa mu bodo odpria velikanska 
obmodja duSevne dejavnosti, ki so 
bila doslai ie nerazlskana. Razmi- 
il|al bo tako, kol ne razmiilja nihde 
drug. Imel bo nova, binarre mo2ga- 
ne...ka|ti mike, ki mu segajo skozi 
senca, bodo niegove dioveike moi- 
gane povezovale z mikroprocesor- 
jem radunalnika. Svet znanosll in 
medicine nestrpno pridakuie. kaj se 
bo lakrat zgodilo 
Vse to je. kot ka2e. vpraSanie zalo 
bliznje prihodnosti. In sicer po za- 
slugl neke nove tehnoloike veie in- 
lormatike. Izum oznadU)e;o z razni- 
mi nazivi, od katarih je eden organ- 
akl procesor. vedina pa jporabl/a 
preproato besedo blodip. Z biodipi 
bl bilo mod napravitl suparradunal- 
nik, kl ne bl Oil vedji od kocke slad- 
korja, podoben llslemu, Ki ga je ki- 
rurg jjtninjega dne vsadll paci- 

Plsec V Paris Matchu samo na vi- 
dez zamenjujB bioradunalnlk s ki- 
borgom Kajti bioradunalnlk, izde- 
Ian na Oioloiki osnovi, delu;e po 
Istin nadelln kibernetika Kot vse ce- 
llce naiih moiganov - vendar veli- 
ko hitreie. Poleg tega dioveku ni tre- 
ba. da bl bil pn izdelavl biodipa ves 
das zraven - biodip raste tako re- 
kod sam od sebe. Poslavii ga v 
ustrezno okol|e (v -organsko ju- 
ho-), zagolovii ustrezne pogoje. za 
vse drugo pa bo poskrbela narava. 
Nid ved ne polrebujemo vellklh pedi. 
V katerin 2ge|0 slllciiske dipe, pa 
tudi ne elektronskih topov. kl vrezu- 
leio sneme. Za »es preoes poskrbi 
organska kemija. 

Sad lega je veliko vedja gostola 
elektronskega vezja. vedia od na|- 
vadjin, kar jih napoveduiejo (foizva- 
lalcl. Na danainjem silici|evem dipu 
le mod shranili, kol smo 2e omenili, 
256.000 podalkov. megadip |lh vse- 
buje neks) ved kot million, najdrz- 
nejie obljube iz Slemersa napove- 
dujeio dip s itirimi millioni Oltov. 


Kdaj bo mogode napraviti lakSen 
biodip? Previdne2a pravijo. da se bo 
to zgodilo na pragu 21 stolelja. 
Drugi: dez neka) let' 

-Biodipe- imamo pravzaprav v 
naiiH mo2ganin in to v obhki vseh 


obliki izjemno majhn 




bo zgodilo, ko bo pnilo do sredania 
teh dveh vrsi biodipov. do zvaze 
med radunalnlikim biodipom in ce- 
lie V diovekovih mo29anih (na pri- 
mer z operaci{0. opisano v Pane 
Malchu) 

Sleherni od teh dveh sislemov se 
le razvljal samosloino, pn sleher- 
nam so bile njegove znadilnosti vse 
boll izpopolniene 6e zsnemarimo 
moraine pomisleke o lakinam po- 
stopku. potem bi mogli razmiiliali o 
nekakinih 5upermo2ganih' radunaP 
niki zagotavliaio neverjeino hitrosi 
in veliko gostoto shranienin podal- 
kov. mo2gani pa znaio na enkratan 
nadin obdalovail podatke Ce b< po- 
vezali ta sistema, bi dobili dioveka. 


vildnimi slevilil. a zmogel bi 


Razmiiljajo o tern, da bi z biodipi 
slepim vradali vid Minialurni raCu- 
nalnik. prilrien na lobanfa sJepega 
dioveka. br mogel prek televizijSke 
kamere. skntevocaiih. ali kake dru- 
ge oplidne naprava opazovati okolia 
m sliko spremmiati v digitalni sig- 
nal, kl bl ga p^iljal naravnosi v 

Z biodipi bl lore] mogli naredili 


od naravmn Ce bi slike prestrezale 
s pDsebnImi kamarami na primer 
mlrardediml ali ullraviiotidnimi. bi 
diovek mogel vidati stvari. ki |ih do- 
slei ie nihde m videl. Recimo toplo- 
lo. jltravi{Olidne 2arke ali radioak- 


•Tako k 


I danes vn 


Costota podatkov ni edina prad- 
nost biodipa. Upoilevali moramo 
tudi njegovo vellkost. Kajll milljardo 
biodipov bl mogli postaviti na eno 
samo poitno znamko. slo milliard 
na dopisnico' 

KompaktnosI je zgolj ena plat du- 
de2ne modi biodipov. Deluieio veli- 
ko hitreie od klasldnih integriranih 
vezij. Biodip bl operaelje nemara 
opravlial deset milliard hltreje od 
najsodobneiiaga radunalnika. Po- 
leg takinega radunalnika na bi bilo 
treba hladili. sa| biodipi oddaiajo iz- 
jemno malo toplota. Aklivlral jih ne 
bl elektrldnl tok. lemved bi |lh spod- 
buiala encimska reakeija. 

Hladen, kompakter, hiler - lo so 
naiva2neiie lastnosti biodipov 


Frederic Pohl je svoiaga -cloveka 
plus- poslavil v nedolPden das. ne- 
kamv2l stoletie Ce smemo veneti 

optimistom, se bo 

plus- rodil 2e do ki 

Oruga dude2na st 
vedujejo biodipi. bi I 
vana -vseprlduiodnost-. b 
le skoval prof. Marvin Min. . 
vilega ameriSkega MTT. uporaWiaio 
pn poskusrh. kl dioveku omogodaio. 
dado2ivl|avseto. karbido2ivljal de 
bl ioliral lerensko vozilo pg povrifu 
Lunealipapilotiralletalo Clovekse 
pn tern sploh ne gane iz udobnega 
naslonjada. Minsky si le domislil. da 
bl voznika -krmll- prak senzoriev z 
impulzi. kl |ih IZ oddaliene naprave 
prenaiaio telekomunikacijske na- 

meidene na leialskih Krilih. m rz in- 
strumenlov v spremljaiodlh lelalih 
Pilot bi V takinem primeru mogel 
vodill letalo iz daliave. saj bi se opi- 


imel vtis. di 


vsamem lelalu. 


rELJTON, 


Z -vs«priiu|Oenosljo- Di mogli 
- ■ihranili veliKo Casa, naporov in 

lOveSkih zivijeri Omogodila bi 
'am. da se izognsmo nednsloprim 
■n navarnim okol|em. in da v r|in 
aelamo ■ Drez tvaganja Clovek bi 
mogel vodili podmornico all tank, 
-e da Di sedal v n|ima Opraviti pa 
mamo 5 tennologi|o, ki bo na voijo 

V eii2ni pribodnosti - £a la ni Kdo 
celo 2a osvo|il Kajti zavaapfibjioe- 
nost ni ireba dakali na bioPipe Z 
pioeipi bi postala zgolj ie ubinkovi- 
leiSa. 

Moinosti so velikanske. Clovek bi 

mogal pnkljubiti na banka podat- 

Joma polni mtormaoii V hipu bi 
mogel postaii slrokovniak na kale- 
'emkoli poorobju od ipanske 
'>n|izevno5li do fizike alamentafnib 
deicen aanka podatkov na temeliu 
□lobipov. ki bi |ih jporablfali v pova- 
zavi s blovakovimi moigani. so 2e 
zda| ptedmal take resnega razmi- 
>i|ania da vnekalanb krogih za lak- 
sen sislam upotabliaio izraz •■ban- 
smog-. kar le kralica anglaSke sko- 
.anke -Iransmogntyef- (praobraze- 

Optimisti zalriujejo. da bo to vali- 
•a pnloZnosl za eioveSIvo. Mnogi 
.-nanstvenikr namrad ze nakaj casa 
/askrblieno opazuiajo. kako priliv 
mlormacii prekaia diovakovo spo- 
soOnosl ZB spreiemanie podalkov 
^l da dolgo legs, ko |e matematik 
smel pndakovati. da bo vsai spoznal 

poglobilsvoieznanie Danes nemo- 
re nrti slrokovniak. ki bi lamu posve- 
iii vse 2ivl|enie. upati. da bo spoznal 
-sai desel odstotkov vsega gradiva 
Ta deled pa se zmanidoie iz dneva v 
dan A da bi imeli na voIjo -Iran- 
smog-. ki pomni namesto nas. da bi 
imeh na voijo biocipa. ki poiniaio 
podalke naravnosl v mozgane. po- 
lem bi mogli v tnpu osvoiiii »sen slo 
odstotkov znania' 

Informaciia' Konac koncev |a vse 
zgolj inlormaciia Brez n|e ni mogo- 
da nldesar dosedi Inlormaciia po- 
menl mod, oblast S pravo mtorma- 
oi|0 le mogode vsa Skoraj gotovo 
Ie2i na kaki polici informacija. kako 
bidlovekamogliozdravitiraka Nek- 
le skrita daka. da bo nekdo nalelel 
nanjo in vzkliknil -Saj to le to'- 6e 
bi mogli vsa informacija sbramii na 
enem samem kraju, pH povezali z 
analilidnimji sposobnosti mo2ga- 
nov in |ih uporabiti v praksi . skriv- 
nosti tako rekod na bi brio ved Clo- 
vBk bi samo Se zastavil vpradania in 
tako rekod v hipj bi dobil teoreiidan 
odgovor m navodila za izvadbo v 

RadunalniKi ponuiajo naskondne 
in nezmotljive pomnilnika poleg te- 
ga pa neverieino sposobnosi za ob- 
delavo podalkov, medlem ko Clove- 
kovi modgani ponujajo tisto vrsto 
znanja, ki so ga Ijudje osvo|ili s svo- 

nostjo Oruzbi Sleberni del s*islema 
bo drjgemj ponjdil listo, kar temp 
manjka Oplimstl zalo pravijo sa- 
dovi DioloSke zdrcdilve dloveskin 
modganov z minialprmm bioradu- 
nalnikom bodo nekai tako velikega 
da SI doslaj ni mogel Se nihde niii 



Roboti so 
olcvog nas 


SOLAMOIECAMlKim 


Programiranje duSko SAVI 6 

za popoliie zacetnike 


LogiCna struKtura izhodnitt podatkov je po- 
memben Korak v anahzt procesov, saj nain 
Qonazarja. k)e je vsak posamezen element v 
nail auuktuh. Mimogrede. ta korak je tako 
lahek. da niso zan) potrebni nobenl duSevnI 
napon. 

Vsak podatek iz logibne strukture izbodnih 
rezultatov je bodlsi konstanten all spremen- 
Ijiv. Ime delovne orgarizaclje je v naSem pri- 
meru konatantro. Slevilo ^skupaj po mese- 
cih- pa spremenljlvo, namesto imena tega 
Stevlla bi v dejansltem poroPilu natlsnili Izra- 
bunano Stevilo. V rabunalnlikem 2argonu je 
-skupaj po mesecih- spremenijivka, t. j, ime 
liste cellce v rabunalniku, kl vsebuje IzraCu- 
nano Slevilo. Razllka med Imenom in vsebino 
spremenijivke bo pomembna pozneje. 

>DO NAFTA" 

>LETO 19SS" 


ime mseeca 
•PRODAJA" 
-DOHODEK" 



skupna prodaja na lozd; 

skupna prodaja na meaec; 

• SKUPAJ POOANI PODATKI-: 
akupni dotiedek na meaec 

• SKUPAJ PO MESECIH"; 
skupna prodaja^ po 

Slika 2T. Seznam podatkov 

Podatke nadaije delimo na podane (pri- 
marne) In izpeljane (sekundarne). Vrnimo $e 
k sllki 17f Skupna prodaja na tozd Bencin je 
itevilo, kl ga dobimo, Ce seSlejemo prodajo v 
vseh lilialah tozda, potemiakem jzpeljan (se- 
kundaren) podatek. Prodaja ns vsako tillalo 
pa je dobljena neposredno na vbodu, ne da 
se izrabunati, tore] je podan (primaren) poda- 
Slika 22. Logidna sfrukfura izhodnih podatakov 


tek. Tako je tudi z dohodkom na tozd (izpe- 
l|an podatek) in 2 dohodki po fillalah (podani 
podatkr). 

Kako nam koristi razlikovanje med tema 
vrstama podatkov? Izpeljanlh podatkov nam 
ni treba vedetl vnaprej, izrabuna jih program. 
Ce poznamo podane podatke in Imamo ko- 
rektno strukluro izhodnih rezultatov, samo- 
dejno poznamo tudi vse Izpeljane podatke 
oziroma rezultate programs. Vsa informacija 
o rezultatih programs je v vhodnin podatkin 
In algorltmu. Izpeljane podatke je treba od- 
stranltl iz strukture Izhodnih rezultatov. ker 
so odveb. Slika 22 nam da sliko 23. 



Slika 23. Primarni podatki 


To je logibna struktura vhodnih podatkov, 
ker kale, s katenml od njih je mogobe izrabu- 
natl izhodne rezultate programa. 

Odvecni podatld 

Podatek, ki ga srebamo v programu na 
dveh all veb mestih, je odveb. Takbni nas ne 
motijo vedno: vbasih celo pospeSujejo izvaja- 
nie programa. Ko program be nabrtujemo, pa 
nlmamo z njimi kai pobeti. Ce spremenimo 
kakben podatek na enem meslu. na drugem 
pa ne, se je v oblikovanje programa verjetno 
vtihotapila napaka, Temu se je naibolje izog- 
niti. Zaio.ohranimo prvi podatek in se odveb- 
nih znebimo. 



Siika 24. Logidna baza podatakov 


Na sllki 24 je logibna baza podatkov, ki jih 
moramo poznati za naSe porobllo. Vidimo 
pravilno hierarhljo podprocesov ob kar na|- 
manjbem btevilu vhodnin podatkov. 

Za to porobilo niti ne potrebujemo besa 


■00 NAFTA" 


"LETO 1985." 


•PBOOAJA"; 

DOHOOEK': 




(iflltl' 


na Kllalo; 
na flllalo 


SKUPAJ PODANI PODATKI"; 

Skupna prodaja na mesec 
SKUPAJ PO MESECIH": 
skupna prodaja po mesecih; 
skupni dohodek po mesecih 


boljbega. v praksi pa oblikovanie programov 
ne gre vedno tako gladko od rok. Preglavice 
utegnejo nastatl zaradi tako imenovane skn- 
te hierarhije. Recimo, da nam le narobmk 
dela bele pozneje sporobil. da moraio biti 
podatke 0 lilialah razvrbbem po veiikosii do- 
hodka. Naba logibna baza podatkov cti veb 
korektna. V takem primeru se moramo vrniti 
k prvemu koraku In znova sestaviti vse struk- 
ture podatkov. Skrile hierarhije prepoznamo 
po dveh merillh: a. podatkov ne moremo pre- 
sllkall na strukturo podatkov. b. ko odstrani- 
mo Izpeljane m oOvebne podatke, iz logibne 
baze podatkov ne moremo jasno op'sati re- 


prodsjs po niialo: 
dohodek ne filialo 




2. izpustimo izpeljane podatke 

3. izpustimo odvebne podatke 

4. uredimo vse skrite hierarhiie. 


Kaj z napacnimi 
vhodniini podatld? 

Vsak program pomeni neko pravilo pn izra- 
bunavaniu. Pri vsakem pravllu so izieme; v 
programiranju jim pravimo •nepravilni po- 


Ime flllale: 

fillala prodaja na lilialo; 

(l,t) dohodek ne Bllelo 


datki". Programer. ki ustvaria brez kakbne 
•uradne- metodologije, po navadi najprej 
napibe program, ki dela za lipibno in pravilno 
skuplno podatkov. Med preskubaniem pride- 
jo na dan skuplne podatkov, za katere pro- 
gram ne dela. Programer doplsuje program, 
tako da ta obsega dodatne preskusne pnme- 
re. To se ponavija, dokler se avtor ne naveliba 
all dokler ne potebe zadnji rok za pisanie 
programa... 

TakSen prijem nikakor ni pnparobljiv in se 
ga je treba v vsakdanjem delu bimprei odva- 
diti. V Warnler-Orrovi metodoiogiji zato vel|a 
nabelo: program ne sme obdelovati podat- 
kov, ki jih ne razumel Z drugimi besedami, 
dela na| tisto, kar mora delati. in naj ne dela 
tistega, besar mu ni treba delati. 

Posledice so dal|nose2ne. Programeni obi- 
bajno pibejo programe. ki delajo ne glede na 
to. all so V vhodnl datoteki podatki all jih ni. 
Normairo je, da podatki so. In takrat mora 
program delati korektno. Toda po zgornjem 
pravilu se sploh ne b> smel izvesti. be |e 
vhodna datoteka prazna. Pred izvajanjem 

Mujmikru 35 



SOLA REVlJE WO| MIKRO VH, 


orograma moramo nujno preveriti, all je v 
3atoteki kaj podalkov. Tega dela ne smemo 
prepustitl prpgramu za obdelavo podstkov. 
Tore) se moramo prei zavarovatl pred napaP- 
f^iml podalkl kako drugaPe, na primer s po- 
sebnlm programom za logipno kontrolo. 

Naj omenimo, da je za fIziPno uresnipitev 
lega naPela potreben operacijski sistem, v 
katerem se datoleke zlahka obllkujejo In Oe- 
re{0 iz razllprih programov. To je eden od 
razlogov, zakai lahko uporabljamo raPunalni- 
ke z diskom kot osebne rapunalnike. za po- 
slovne namena, medtem ko raPunalnikom s 
samo kasetnikom uatrezajo program! z ma|h- 
niml all nlkakrSnlmi bazami podatkov (reci- 
mo igre). 

Tretji korak: 
dolo^anie dogodkov 

V prejPniem koraku Warnler-Orrove meto- 
dologije smo naredll logiPno bazo podatkov, 
ki vsebuje loglPno repitev probisma. V tej 
bazi opazimo dve vrsti podatkov: entilete in 
atribule. Na sploSno je entiteia v logipnr bazI 
podatkov Ime na levi strani hierarhipnega 
(zavitega) oklepaja, vkljupno z imeni iz zad- 
niega desnega stoipca v bazi podatkov. S 
slike 24. bomo prepisali ta Imena in tako 


prodaja na tlllslo 
dotiodek na flilalo 
Slika 25. emnele 

doblli seznam entitet na sliki 25. Atributi so 
vas druga imena iz logiPne baze podatkoV, 
Vsaki entiteti ustreza atrlbut (all veP atribu- 
tov). kot ka2e slika 26. 


ENTITETA ATRIBUT 



prodaja na Nllalo 
dohodek ns IINalo 


Silks EniUlBle in alriaull 

Ko imamo seznam entitet in atrlbutov, lah- 
ko zaPnemo sistemetsko opisovatl dogodke. 
Za vsako entiteto (npr. na sliki 26) je treba 
najti vse dogodke. ki lahko spremenijo 
ustrezni alnbut. Tore] moramo: 

1 . ugotovltl. kako se nova entiteta zaPenja 

2. prepoznatl vse dogodke. kl lahko spre- 
menijo atrlbute navedene entltete 

3. ugotovltl. kako se entiteta konpuje. 

Pri vsakem dogodku. KI spreminia atrlbute 
kakSne entltete, pa moramo: 

1. prepoznatl. kateri atnbuti se spremi- 

2. prepoznatl. kako se atributi spremi- 
niajo. 

Tako analiziramo dogodke po enkrat za 
vsako entiteto. Slika 27'ka2e, kako doioPamo 


DoloPenje 
dohodkov v 
rasnIPnem 


Ugotovl. kako I 


Prepoznaj 

dogodke 

d.d) 

Ugotovl. kako i 
eniteta konPuie 


Sliks 27 DoloSsnie dogodkov 


dogodke z Warnier-Orrovim diagramom. 

V te| fazi ustvarjanja programa moramo 
poznati problem, ki ga programiiamo. To )e 
pravl trenutek. da doloPimo,' kako se kaj v 


programu IzraPunava, In vkIjuPimo strokov- 
njake z razlipnih podroPlj (Pe delamo pro- 
gram skupinsko). 

Oglejmo si spet seznam na sliki 26. V 
Izhodnem dokumentu mora bitl vseh 12 me- 
secev leta 1985. Samoumevno lahko domne- 
vamo, da je zaPetnl mesec leta januar - toda 
to ni nujno res. V Jugoslavi{i se zaPne poslov- 
no teto z januarjem, v Stevilnih zahodnih dr- 
2avah pa z julijem. Poleg tega so na svelu 
deiele. ki ne raPunajo leta od 1. januarja: na 
Kitajskem imajo lunarni koledar, po katerem 
se zaPne novo leto med 20. januarjem in 20. 
februarjem. Primer navaiamo samo za ilu- 
stracljo, da je treba biti v tej fazi programlra- 
nja zelo previden in dobro obvePPen. Prvi 
mesec lets 19SS je treba dotoPiti v programu 
posebe], vsi naslednji pa se izraPunavajo pre- 
prosto tako, da povePamo Ptevec za aktuaini 
mesec. Atrlbut se konpa po 12 zaporedmn 
mesecih. S tern smo podrobno preiskall. ka- 
ko se lahko mesec v letu zaPne, spreminja in 
konPa. 

Naslednja entiteta na sliki 26 je tozd. Njen 
edini atrlbut je -ime tozda-. Po algorltmu na 
sllkl 27 moramo spet odkriti. kako se entiteta 
zaPenja, kako se njen atrlbut spreminja in 
kako se entiteta konPuje. 

Obravnavanje podanih podatkov je Pedalje 
krajPe: entiteta tozd se zaPenja tako. da jo 
vnesemo kot pravilen podatek, spreminja ta- 
ko, da vzmamemo naslednji all isti podatek iz 
kakSnega seznama, konpa pa se. ko je ves 
seznam izPrpsn. Podobno veija za entiteto 
fillala oziroma njen atrlbut -ime flliale-. 

Slika 26 ka2e (v skladu z logiPno bazo 
podatkov na sliki 24). da ima entiteta (iliala Se 
dva atribula: prodajo in dohodek. Logipno 
bazo podatkov smo izvedll s tlho domnevo. 
da sta prodaja In dohodek na filialo ie IzraPu- 
nani Stevlli. dejstvi v programu, ki ga obllku- 
jemo. Ce je res tako. ]u moramo samo korekt- 
no vnesti v rsPunalnik in se ne bosta prav niP 
spremeniia. saj nimata atributov. 

Cisto druga pesem je, Pe se naenkral izka- 
2e. da mora naS program tudi izraPunavali 
prodajo In dohodek na filialo. V tern primeru 
se spremeni zasnova programa. vkIjuPno z 
vsemi tremi koraki. po katerih smo obilkovali 
shematiPnl raPrt. Namesto seznama entitet 
In atributov na sliki 26 dobimo sliko ^8. 

Prodaja In dohodek na filialo sta postala v 
tern seznamu posebnl entiteti, hkrali pa smo 
uvedli ustrezna atributa: znesek prodaje in 
znesek dohodka. Zneska bi se moraia v tej 
varlantl programa raPunati posebej, npr. kot 
seStevek cen vseh prodanih vrst blaga. pom- 
no2enih s kollpino vsake vrste blaga. 

TakSne spremembe je treba potem vnesti v 
vse vrste shem iz 1 . in 2. koraka te metodolo- 
gije, tako da dobtmo celovito dokumentacijo. 
VpraSanje zase pa je, kako lahko Sale v tej 
pozni fazi v naprtovanju programa ugotovi- 
mo, da se je poslavka v problemu spremeni- 
ia. Vzrokov je lahko veP. Morda programer id 


Prepoznaj 
spremenjene atr. 

air. sprem'lnjajo 


na zaPetku ni dobro razumel naloge? Morda 
naroPnIk sam ni vedel. da nl dolocil naloge 
do konca? Se je Sele med programiraniem 
izkazalo. da je problem precej bolj zaplelen. 


kot se je zdelo naprvi pogledTKakorzebodl. 
take nedorePenosti sodi|o k programerske- 
mu delu. Zalo je dobro razvijati programe 
tako, da Pimprej odkrijenio moine napake pri 
opisovanju problema. V tern je tudi bistveni 
razlog, zakaj je Wamier-Orrova metodoiogiia 
tako upinkovila: napake polovimo. preden se 
zaPne aktivno delo z raPunalnikom! 




znesek prodaje 
znesek dohodka 


1 23. Enlileie in ainbuli 


Recimo. da sle napisali program do konca 
in Sele potem spoznali, da ne znate izraPunati 
prodaje in dohodka na filialo. Tezko se bosle 
uprfi skuSnjavi, da bi dodali en sam delPek 
programa. Ki bi poskrbel za to. Program ven- 
dar mora delati! Se ena all dve taki spremem- 
bi. pa se ne bo v zmeSnjavl znaSel nihpe veP. 
Noben programer se ne usede za raPunainik 
z 2el|0, da bi napisal slab program. Toda Pe 
se problema ne loti celovito. postane njegov 
Izdelek zaradi drobnih popravkov. -zaplet- in 
-zboIjSav- nepregleden, tore) slab. 


Fizi£na struktura 
podatkov 

Dosedaj si Senismoogledali. kako bomov 
programu predstavili podatke. Za to sta dva 
razloga. Dokler nismo izdelali logiPne baze 
podatkov. podatkov ne moremo fizipno pred- 
slavlti, kajti 0 problemu ne vemo dovol). Pe 
ga logipno povsem ne razreSimo. S predPas- 
nim poslavijanjem fizipne strukture podatkov 
SI nakopliemo celo mnoZico nepotrebnlh te- 
2av: all je moJna optimalna razporeditev po- 
datkov na stroju. na katerem delamo; ali je 
izvrSevanje rutin za dostop do podatkov do- 
volj hitro: all |e dovolj pomnilnika: ali naj 
bodo podalkl na disku, traku. ah vsi naenkral 

V pomnilniku... in ne navsezad/ije. lak pri- 
stop hitro uniPuje programeneve Zivce! 

Drug!, nIP manj pomemben problem je 
vzdrSevanje programa. Tu seveda ne misllmo 
na brisanje prahu s kaset. ampak na izdelavo 
novlh verzij 2e narejenih programov oziroma 
na prenos stanh programov na nove raPunal- 
nlke in na nove operacijske slsieme. Za last- 
nlke mallh raPunalnIkov do sedaj la problem 
nl bil va2en, vendar se pcjavl v vset svcji 
teSavnostl ob nakupu novega raPunalnika. 

Uporabnlk 2eli obdrSati svO|e stare progra- 
me. Pe je le mogoPe, nespremeniene. Podob- 
ni problem! se pojavliajo tudi pri prenosu 
programov Iz enega lezika v drugega. 

Kot primer vzemimo prenos z interpreterja 

V basicu na prevajalnik Pascal zaradi hitrejS^ 
ga izvajanja programa. Ce imate shraniene 
Warnier-Orrove diagrame. boste za konverzi- 
jo programa v najSlabSem primeru potrebo- 
vali le nekaj dni. Mo2nost hitre konverzije 
programov In podatkov je za vsako resnejSe 
ukvarjanje z raPunalnikom neprecenijive 
vrednostl. 

Na vrsti je lore). .. 


SOLA REVlJE MO| MIKRO Vm 


Oetrti koralc: Fizi^na baza 
podatkov 

FiziCna baza pobatkov ri nit brugega kot 
izvedba logitne baze pobaikov. prirejena na 
konkretnem ratunalniku. Pojem grupe po- 
datkov ni nov. Vsako knjigo, seznam, telefon- 
ski Imenik. lelevizl|ski program ltd. lahko ra- 
zumemo kot urejeno skupino podatkov, to je 
datoteko. Zanima nas torej predstavltev po- 
datkov V pomnilniku ratunalnika. ZaradI 
hardverskih lastnosti danatnjih ratunalnikov 
mora biti tlzltna razporaditev podatkov v ra- 
tunalnikovem pomnilniku linearna in adresl- 
rana. Vse nate odiotitve so omeiene na eno 
samo vpratanje: kaktno fizitno strukturo naj 
poslavimo in iz kakSnega zornega kota nai 
gledamo na ta niz bytov? Ker smo logitno 
bazo podatkov izdelali. vemo, katen os- 
novnl podatki bodo potrebnl In zabostni, da 
bomo dobili pravilen kontnl rezultat. Oglej- 
mo SI sllko 24. na katerl je podana (ogitna 
struktura baze podatkov za naS primer (po- 
slovno porotllo). Osnovni elementi so ime 
tozda, ime liliale. prodaja fillale in bohodek 
(lliale. Tl podatki nam zaboStajo. Hranjenje 
drugih podatkov v pomnilniku ali na zuna- 
njem mediju je torej nepomembno. Podatek 
o tozdu se V batoteki ponavija "o' krat In ima 
"o’ imen lozdov. Preostali tri|e podatki (ime, 
proOaia, bohodek filiale) se poiavijo totno 
enkrat za vsako tilialo. Torej obstaja "r takih 
irojic podatkov. Slika 29 nam prikazuje struk- 
luro fizitne baze podatkov za ta program. 

Primerjava logicne in llzitne struktura ba- 
ze podatkov nam pokaZe. da sta si zelo po- 
dobni. Pizltna baza podatkov v telrlemkora- 
ku te metodologije je neposredna posledica 
logitne baze podatkov Iz tretjega koraka, o 
temer prita tub! slika 30. Crtioe s puttico na 
koncu prikazuiejo trpanje osnovnih pobat- 
kov Iz logitne baze pobalkov. Tako doblieni 
podatki prebstavijajo zapis, oela batoteka pa 
le niz 'o' takih zapisov. Logitna baza pobat- 
kov nam daje te eno koristno mlormacijo: ko 
gledamo z leve proti besnl, vidimo zaporedje 
sortiranja podatkov. ko pa gledamo od zgoraj 
navzdol, pa vidimo zgradbo zapisa. To vidi- 


Fizitna baza podatkov je popolnoma od- 
visna od prejSnjth treh korakov Warnier-Orro- 
ve metodologije in le obenem tudi njihova 
neposredna posledica. Vse to pa pomeni ludl 
nekaj drugega. 

Ne le, da so vhodni podatki nekega progra- 
ma odvisni od izhodnih rezultatov, ampak Se 
vet - Iz izhodnih rezultatov lahko tudi izve- 
demo podatke. Prav zato {a smiselno, da zat- 
nemo proces programiranja pri izhodnih re- 
zuitatih. Nasproten natin reSevanja je tisto 




ben zapis, grupirane po uetreznem krlleriju; 

3. Za vsako fizitno datoteko izpiSemo po- 
batke ob zgorai navzdol in tako bobimo ce- 
lolno potrebno datoteko. 


Vhodni podatki 
so so definirani 

Zgornji opts oblikovania fizitne baze po- 
datkov popolnoma zadoSta za veliko vetino 
programov za -domato uporabo-, kajti za 
mikroratunalnike piSejo uporabniki vetino- 
ma "majhne programe*. V svetu poslovnega 
programiranja pa se le redkokdaj zgodi, da 
so potrebni ma|hni in samozadostni progra- 
ml. Obitajno Podatki, kl |ih je treba obdelati. 


da bi bill vhodni podatki totno v taki obkki. 
kot jih potrebuiemo, te bl bilo vse po naSIh 
teijah. Fizitna baza podatkov tako postane 
idealna datoteka. Napisati moramo le doda- 
ten program, ki bo 2e definirane podatke 
zbral v obliki idealne datoleke: tore] totno 
take datoleke. ki programu nafbofj usireza. 
(Mimogrede. pisanje takih programov je tisti 
doigtas. vendar je to del vsakdan|ika vsake- 
ga profesionalnega programeria.) 


Peti korak: Oblikovanje 


logicnega procesa 



vhodne podatke v zahlevne rezultaie. Torej 
piSemo algorltem. 

Za IzhodiSte si vzamemo logitni proces. ki 
smo ga dehnirali v prvem koraku fmed anali- 




hazarderslvo, pa tudi verjetnosi uspeha |e 
izjemno majhna. 

ZaradI preglednosti Se enkrat povzemimo 
ves poslopek pri oblikovanju lizitne baze po- 

1. Zatnemo z logitno bazo podatkov; 

2. Enkrat ali dvakrat izIuStimo iz programa 
osnovne elemente in jih postavimo v pose- 


ze obstajajo. vendar so v neprimerni obliKi. 
Podatki pa so na primer raztresenl na nekaj 
diskih. ali pa so seslavni deli dototek s pov- 
sem razlitno notranjo organizaci|o in podob- 
no. Kaj storiti v takem primeru? ReSItev je 
banalna. VIoiitI moramo dodaten trud, da 
seslavimo tako imenovane Idealne datoteke. 
Pridevnik -idealen- v tern primeru pomeni. 


zo dogobkov se je ta struktura lahko tudi 
nekollKo spremenlla. korak Slevilka 3). 

Vzemimo, da so bile vse spremembe na- 
tantno vnesene v zatetne strukture podai- 
kov, Po azuriranju vseh logitnih podatkov in 
seveda fizitne baze podatkov lahko preiOe- 
mo k IzvrSItvl petega koraka - opisu logitnih 
procesov. Vsak proces lahko razbelimo na Iri 
pbOprocese: zatetek. sredino in konec. Slika 
32 prikazuje tako izpopoinjene process, pn 
temer smo kot osnovo za sliko uporabill sli- 
ko 23. Pred besebama 'zatetek* ozirorrra 'ko- 
nec* je pika, ki nas opozarja. da je poino Ime 
procesa "poslovno porotilo-zatetek' in po- 
dobno vel|a tudi pri "tozd.zateiek-". tozd- 

Sebaj bomo zateli s tako imenovanim >06- 


SOLA REVni MO| MIKRO K 


‘i~'ranjem elementarnin presliKav'. PuSiica 
na sliki 33 prikazuie vrstni red. po katerem 
opravijamo elementarne presiikave: zaine- 
iro pri podprocesu "poslovno porotilo.ko- 
nec in nato izdeluiemo konce drugih pod- 
procesov. Nato pa gremo po poSdicah in iz- 
delamo zaCelke procesov. Poglejmo, kako to 
zgleda v nasem primeru. 

Naiprei izdelamo podproces 'poslovno po- 
rocilo.konec'. Iz logidne strukture izhodnih 
podatkov na sMki 22 lahko vidimo. da je la 



PuSdica na sliki 33 nam ka2e. da le nasled- 
nji podproces. ki ga Porno izdelali. proces 
mesec.konec'. Ta proces |e podrobno prika- 
zan na sliki 3S. S tern procesom izradunamo 
vrednosti letne prodaie In dohodka. Ta po- 
datka izpiSemo na samem Koncu porocila. 

Na sllkl 22 sedai lahko opazimo napako. V 
podprocesu "mesec.konec' je defirirana sa- 
mo skupna mesedna prodaia. re pa skupni 
dohodek za tozd v danem mesecu. Zato mo- 
ramo popraviti vse do sedaj sestavliene 
strukture za ta program. 

Tozd.konec’ le raS naslend{i podproces. 
Izpis Imena tozda, skupne prodaje In skupre- 



ga dohodka prepiSemo s slike 22. Iz predhod- 
nega podprocesa 'mesec.konec' vemo. da je 
Ireba radunati skupno prodaio na mesec. ka- 
kor tudi skupno mesedno prodajo, ki smp jo 
prej zaradi napake pozaPili. zato pozaPI|eno 
tukaj dodamo. izracunavanje skupne prodaje 
na mesec je sesiavljeno iz sedtevka prodaj po 
lozdih. s dimer se ta podproces konda. Enako 
veija tudi za skupni mesednl dohodek. 

Tako smo priSli do zadnie strukture - lili- 
ale. ki za razliko od prejdnjih nima ' .konec'. 
zato takoj preidemo kjedru podprocesa. Pro- 
daja in dohodek sta lahko ie dam vrednosti. 

Nad program je s tako organlzacifo podat- 
kov postal prilagodljiv. Ker lahko predvideva- 
mo, da bodo bodode spremembe potrebne 
prav V tern podprocesu, je pametno. da ga ze 
sedaj izlodimo kot posebno celoto. 

Tako smo definiraii konce vseh podproce- 
50V. 6e sledimo puddici na sliki 33. pridemo 
do podprocesa 'tozd.zacetek '. iz slike 22 vidi- 



mo. da tu kot podatek potrebujemo ime toz- 
da, torej ga moramo dobiti (preditati) Iz 
ustrezne podalkovne strukture. Na sliki 36 
(podproces 'tozd.konec') opazimo podatka 
tozda, skupna prodaia in dohodek Tukaj ta 
podatka izpisujemo, izradunamo pa |u v pod- 
procesu 'filiala' na sliki 37. Zaradi lastnosti 
danaSnjih radunalnikov moramo pred seSte- 
vanjem in mnoZenjem postaviti ustrezne za- 
detne vrednosti v ustrezne spremenl|ivke. Pri 
sestevanju je zadetna vrednost obiiajno 0 
(nid), pri mno2enju pa 1 (ena), Zato bodo 
zadetki vseh procesov vecinoma sestavijeni 
iz raznlh izpisov naslovov, Citania podatkov 



in postavljanja zucuinin vieonosii. tie la 
spoznanja uporabimo v podprocesu "tozd.za- 
delek", dobimo sliko 38. Po enakem postop- 
ku pridemo do silk 39 in 40, ki predstavijata 
podprocesa "mesec.zadetek" in 'poslovno 
poroCilo.konec'. 

Iz logidne strukture Izhodnih podatkov vi- 
dimo, da moramo v podprocesu "mesec.za- 
Cetek" izpisali ime meseoa. Pred izpisova- 
njem pa moramo vedeti. kje je ta podatek in 
kako do njega pridemo. 

Ostane nam le Se odioditev. v katerem delu 
programa homo postavili zadetne vrednosti 
spremenljivk (npr. imena mesecev) ozlroma 
kdaj bomo prebrali vhodne podatke. S tern je 
ta korak Warnier-Orrove metode zakijuden. 
Kot ilustracijo si pogleimo postavijanjezadet- 
nih vrednosti imen filial. Ta Imena so potreb- 
na v podprocesu "filiala", kar pomeni. da jih 
lahko vditamo v zadeiku kateregakoli pr^- 
hodnega procesa, all pa kar v samem pod- 
procesu 'tiliala.zadetek'. Odiino je. da ni vse- 
eno. kdaj zares opravimo dltanje. Citanje 
imena filial v podprocesu “tiliala.zadetek" po- 
mem, da bomo ditali z zunanjega medija m 
nato predll na izpis, izracun prodaie in do- 


Tako pridemo do konca podprocesa 'tlli- 
ala“. nato pa sledi ponovno vditavanje imena 
filiala in vse spet znova, dokler ne bi opravili 
Ttakih ponovltev. Zunanji serijski mediji, kot 
so magnethi trak. sekvendnl disk ltd., niso 
primerni za tak nadin vdilavanja zaradi inerci- 
je medija. £e hademo ditati podatke v pod- 
procesu filiala, moramo Imeti na razpolago 
zunanji meOij z direktnim dostopom (disketa, 
trdi disk, ali pa moramo imeti podatke ie 
prebrane v RAM). Kje bomo ditali podatke. 
nam torej predplsuje zunanji medij. ki ga 
imamo na razpolago za hranjenje podatkov. 
Na spectrumu bi bilo na primer ditanje podat- 
kov v podprocesu 'poslovno porodilo.zade- 
lek', na osebnem radunalniku s trdim diskom 
pa bi lahko imeli ditanje podatkov kjerkoli v 
programu. Resitev tega problemaje enostav- 
na - vse podatke predilamo na samem zacel- 
ku programa. de le imamo dovolj vellk pom- 





nilnik. Ved ko imamo -spomina-. lazje je 
programerjevo Zivtjenje. (Na sredo cene 
hardvera Se vedno padafO ) Ker delamo s 
kondnimi podatki. kot sta dohodek in prodaja 
flliale, se v naSem primeru odiodimo. da bo- 
mo vse podatke prebrali na zadetku. S1>ka 41 
kaze eno od mo2nosti Izvedbe podprocesa 
'poslovno porocilo. konec’. 

te ste morda pomislili. da je tu postopek 
koncan. ste se krepko uSteli* Kako vemo za 
vrednosti Slevil 'o' in "f", ki povesla. koliko je 
tozdov in koliko je njihovih filial? Odgovor je 
enostaven. Vrednosti leh dveh stevil ne |>oz- 
namo vnaprej, ampak mora biti program do- 
volj pameten, da ju odkrije sam' Predpostavi- 
mo. da se vsaka datoteka kondufe s poseb- 
nim razpoznavnim znakom. tako da bo pro- 
gram sam znal ugotovili vrednosti za 'o' in 
T. To seveda pomem, da vsebuje datoteka 

Podproces 'poslovno poroCilo.zadelek.dita- 
nje imena tozda' prlkazuje siika 42. Taka reii- 
tev zadosca pod pogojem. da se dilanje avto- 
matsko konda. brt ko pridemo do konca da- 
toteke in se zato Stevec tozdov neupraviceno 
ne poveCa. 

Druga moznosi, ki se nam ponuja. pa je, da 
najprej predilamo Stevilo tozdov. nato pa 
ustrezne podatke. Vendar je prvi nadin veliko 
lepSi. pa Se zanesIjivejSi je obenem. ker znajo 
stroji mnogo bolje in hitreje Steli od ljudi! 



S pravilno doloditvijo nadina in mesia dila- 
nja podatkov v programu smo reSdi vse pro- 
bleme pri obllkovanju logidnega procesa. 
Warnier-Orrova metoda se zares izkaZe kot 
sislemaliden nadin pisanja programa brez 
napak. 

Ostal nam je le Se en korak. . . 

Sesti korak: Oblifcovanje 
fizicnega procesa 

V zadnjem koraku ta metodologije logidno 
strukturo programa prilagajamo posebno- 
stim radunalnika, s katerim delamo. Ukvarjaii 
se bomo z nadinom prekinjanja zank in z 
nekaterimi posebnimi procedurami za delo z 
datotekami. 

Ker se ponavljanie procesov pojavlja v sko- 
raj vsaki strukturi podatkov. smo ze na sa- 
mem zadetku tega dianka uvedli posebne oz- 
nake. Nasa predpostavka. dase zankeizvrsu- 
jejo avtomalidno. je le deino todna. Obslajajo 
tri vrsle zank. za vsako pa je znadiien kriterij 
izhoda iz zanke. Vsaka zanka le sestavljena iz 
nekaj delov: postavljanje zadetnih vrednosti 
sremenljivk zanke, telo zanke (koda progra- 
ma. ki jo zanka ponavlja) in seveda izhodni 
pogoj, ki odioda. ali bo telo zanke izvederto 
se enkral. Navadna zanka FOR v basicu vse- 
buje postavljanje zadetnih vrednosti v vrsti 


SOLA REVIJE MO| HUKRO X, 



10. telo zanke je oznaceno s pKIcaml, ukaz 
NEXT I V vrstici 90 pa predstavlja dva dogod- 
ka naenkrat. Nalprej povePa vrednost para- 
melra I za l za vsako izvrSitev zanke in ga 
potem primefia z vrednostjo 10. Orugl jezlki 
imajo druge vrste zank; WHILE. DO, REPEAT 
. . . UNTIL in podobno. Warnier-Orrova meto- 
dologlja se ne ukvarja s samim kodiranjem 
prograira. vendar se morajo kljub temu vsi 


enotl in disku. kontrollrajo, all ima program 
pravico do braria in/ati pisanja . . .). Te ome|l- 
tve so posebno pomembne na zmogijivlh ra- 
Punalnikih z dodeljevanjem raPunalniSkega 

S tern razmisljanjem smo konPall logipno 
In fiziPno obllkovanje proceeov. na osnovi 
katerih lahko kodiramo program v erem od 


primer basic, pascal, FORTH, FORTRAN, 
Strojnl jezik all pa v kakem drugem, Konpni 
Izgied procesa je na sllki 45 skupai z dopolni- 
tvami narejenimi v Sestem koraku. 


Napake in vprasanja 

Pozabavajmo se malo z napakami, kl se 
lanko pojavi|o pri uporabi Wamier-Orrove 
melodoiogl|e. Napake se najpogosieie pojav- 
Ijajo zaradi neravadnostl te metodologlje v 
primeriavi z drugiml nacini plsania progra- 
mov, OsnovnI problem je obsedenost progra- 
merjev z Zeijo, da Clmprej zaPnejo s kodira- 
njem programa. 0 tern smo govorill ie na 
zaPelku tega sestavka. Vse to se odraZa na tri 

1. Programer Izdela model programa v ce- 
loti, nato kodira v programskem jeziku In se 
ponovno vrne k risanju diagramov m tako 
spet In spet naokrog. Posledici takega nacina 
deia sta iraienje iiove^ke energlje in predolgl 
In pogosto nerazumljlvl programi. 


izpi4> "DO NAFTA"; 






2, Programer se preved opira na lastnosll 
CloveSkega jezlka. Slika 46 nam prikazuje 
delo programerja, ki je pod vpllvom progra- 
miranja v basicu. Ved kot oditno le, da nihde. 
razen avtorja samega, ne more s ditanjem 
ugotovlti. kaj na| bl program delal, verieino 


deli zanke poiavlti v oblikovariu logidne 
strukture procesov. TelP procesa se avtomat- 
sko pojavi V struktun logicnega procesa, po- 
stavlianie zadetnlh vrednosli in nadin izltoda 
iz zanke pa moramo deflnlrati saml. Postav- 
ljan;e zadetnlh vrednosli bo na zadetku pro- 
cesa, kar |e logidno. Nadir Izhoda iz zanke pa 
se ne pojavija na koncu procesa, ker ga Im- 
plicitno vsebuje notadia ”(1.o)'', "(1,f)". Pogoj 
za Izhod Iz zanke dolodimo na samem dlagra- 
mu. Postopek je prlkazan na sllki 44. Za dlevi- 
lom ponovltev poslavimo vpra$a| z redno ste- 
vilko pogoja. nato pa v dodatnl legendl nekje 
na robu papirja oznadimo, kaj je pogoi 1. 
pogoj 2 ... 

Seveda moramo s takimi oznakami konca 
lizidnega procesa opremlli tuOi drugs konce 
fizidnih procesov. 


Ua bo program usklajen z zunanjim sve- 
tom. moramo logidno pravilnemu procesu 
dodati te se eno operacljo. Ta operaci|a je 
dostop do Ze obstojedlh datotek. Ce hodemo 
prebrali neko dtevllkp Iz telefonskega imeni- 
ka. ga moramo najprej odpreti. po ditanju pa 
ga obidajno zapremo. Izraza -odpiranje- in 
•zapiranie- je posvojil tudi programerski svel 
- program mora na zadetku dela radunalniku 
napovedati. katere datoteke namerava upo- 
rabljati. Po uporabi datotek mora program le 
datoteke tudi zapreti in s tem obvestili opera- 
cljski sistem radunalnika, da program preki- 
nja povezavo med sabo in odprtimi daloleka- 
mi. Tudi odpiranje in zapiranje datotek mora- 
mo vnesti v logidno shemo programa. V eno- 
stavnejsih programih vse datoteke odpremo 
na zadetku In zapremo na koncu, vendar je to 
V veliki men odvisno od kontiguracije racu- 
nalnika (nekateri racunalniki omejujejo Stevi- 
Jo istodasno odprtih datotek. ne dovoljujejo 
islodasno odprtih datotek na magnetnotradni 


irpiSi "NAFTf ■; 
"LETQ i’)35" 



39 


SOLA REVlJE MO| WIKRO M, 



pa ga ne bo raaumel nili avtor sam, ko bo 
preteklo nekai mesecev 

Po drugr sirani je nemogoie. da re bi razu- 
rreli sporodila alike 47, ki prlkazuje pravllen 
Warnler-Orrov diagram za izradun odtegljaja 
clanarine od osebnega dohodka. Smisel cele 
metodologlje |e zmaga razuma rad prakliciz- 
mom. logike rad fizidro izvedbo! Slika46 pa 
k razumevanju problema ne doda riCesar. 
obenem pa )e kot dokumentacija popolroira 
brez vrednosti. 


Seveda obstaja resnldna nevarrost, da v 
procesu logidnega nadrtovanja pretiravamo 
in zato Warnier-Orrovi diagrami lzgubi;o po- 
vezavo z realnim svelom. Zato uvedemo de 
dve dodatni pravMI: 

A) Oznadbe ukazov iz programa vpisujemo 
V Warnier-Orrov diagram in 

B) Oele Warnler-Orrovln dlagramov vplsu- 
lemo V program kot komentarje. 

Slika 48 prlkazuje Izsek iz Warrier-Orrove- 
ga diagrama s alike 46. alike 49 pa ratandneie 
poiasnjuje pomen v programu uporabljenib 
konstanl. Tl pravili povzrodita preslikavo v 
razmerju era protl era mad Wamier-Orrovlm 
dlagramom logicnega procesa In programa. 
kl uleleda la procea na radunalniku. 

3. Pogoata napaka >tilozofske- narave je 
izpudcanje cele faze logidnega obllkovanja 
programa. To se dogaja novlncem. pa tudi 
izkuaenim programerjem. Vzrok zanjo je pal- 
holodke narave. Poglejmo diagram produk- 
tivnoati programerja, ki se je ravno priucil 
uporabljati Warnler-Orrovo metodologijo (sli- 
ka 50). Produktlvnosl pred uporabo je poda- 
na kot horizontalna linija od o$l Y do lodke A. 

Po zadetku uporabe Warnier-Orrove metodo- 
logije pride do obdobja Iziemno visoke pro- 
dukllvnostl. ki izvira iz uporabe nove. boljse 
tetmologiie. Takoj nato pa zacne produktiv- 
nost presenetijivo padati in pada vse do toc- 
ke C. Nato se produktivnost spet dviga do 
lodke D. kjer se obldaino ustall. Razlaga je 
enostavna - programer se je privadii na avo- 
je novo orodje Ir le-to je postalo del rjegove- 
ga profesloralnega znanja. 



□ruga lehnldra napaka je uporaba ozrace- 
vanja (0,1) kadar uporabljamo ekskluzivni 
ALI. Pogosto piSemo kot na silkl 52, pri ce- 
mer je ozradevarje "(0.1)' samo po sebi ra- 
zumljlvo. To je res oditno samo po sebl. de je 
bralec veSd dela z Warnier-Orrovo metodolo- 
gijo. Za tiste, kl niso profeslonalnl progra- 
merjl. pa bo ditanje diagrama vellko laZje, de 
bo V njem naplsaro "po predplsu-. 

S temi napolki seznam seveda Se nl kon- 
car. ampak prepusdamo vam da si samI raz- 
vrstile svoje napake. Ogleimo si Se kako pra- 
vllen logider procea pretvorlmo v program, 
za kalerega lahko z veilko vegelrosljo prida- 
kujemo. da bo takoi pravlino delovall 


Pravila za kodiranie 

Ko smo ze porablll ogromno dasa za logld- 
no zasnovo programa, bl bilo prav dudno. de 
ne bl nadaljevali na isti nadin (pravila, pravila 
In Se mnogo, mnogo dodatnlh pravll). Kljub 
temu, da bo vedina bralcev kodirala progra- 
ms V basicu, je raslednjih pet pravil sploSne- 
ga zradaja. 

Prvo pravilo: Ime spremenljlvke mora odra- 
2atl viogo spremenljlvke v programu. 




mom^roduktivnost se zato Spet naglo dvig- 
ne do nivoia D. kjer se ustali. 

EdInI nadin, da se izognemo temu procesu. 
je, da programerje predhodno opozonmo na 
te teiave. Vendar se vedno izkaie, da ljudje 
pridoblvamo IzkuSnje na podlagi lasinih po- 
skusov in napak. .. 








Tega pravila v basicu ne moremo vedno 
upodtevati. saj je Ime spremenljlvke omejeno 


Drugo pravilo: Komentarje uporabljajte le. 
kadar je to nujno potrebno. 

Zakaj je priSlo do upada v todkl C? Progra- 
mer je ze zadel uporabljati svoje novo orodje 
In z njim dosegel tudI prve uspehe. Uspehi so 
ga ohrabrili. podutll se je dovolj sposobnega 
in pQSkusll je narediti enako kvallteten pro- 
gram brez dlagramov. Zato je spustll celo 
tazo logidnega nadrtovanja in je zadel takoj s 
kodiranjem v programskem jeziku. Posledica 
tega je nagel padec produktivnosti vse do 


Tehnicne napake 

Danes se vedina programerjev najprej na- 
udl basic. Ker basic ne omogoda sirukturira- 
nega programiranja. je programer pnsiljeo 
uporabljati GOTO stavke. Uporaba GOTO 
stavkov V Warnier-Orrovih diagramih je zelo 
pogosta napaka. Slika 51 nam prlkazuje ved- 
kratnl izbor. kjer je nepravlino ujiorabljen 
GOTO stavek. ker le-ta spada v lazo lizidne 
izvedbe programa. ne pa v logidno nadrtova- 
nje programa. Namesto GOTO stavkov mora- 
mo V tern primeru uporabiti nevtralne izraze. 
kot na primer -GLEJ ZGORAJ-. -QL£J 
STRAN 3- in podobno. 

Izjema: basic je praktidno nemogode razu- 
meti brez komentaria. 


40 


SOLA REVUE MO) MIKRO XU 


V prBksI to pomeri. da vsakega od Warni- 
er-Orrovlh diagramov pretvorimo v vsai an 
podprogram. ve£je pa v ved podprogramov. 

Na (a nafiin vsak del logidne strukture doDi 
svoje mesto v programu in je zato tahko razu- 
metl potek In delovanje programa. 


SploSno pravllo omejuje (samovolino) dol- 
2iflo podprogramov na dvajset vrstic pro- 
gramske kode (brez komentaijev). Vedje Ste- 
vilo vrstic nas opozarja na napake v logidnem 
srtovanju programa. 


Peto 

Tega 


o: Izoglbajte se GOTO stavkom. 
la ne moremo upo^tevatl v jezi- 

Hill 

I : I 







...... 

91. V. 3 


.m. GOTO . 

s.: 



IP 




.... 

. oo-uuriL . ... 

r?0(*Ur/M 6E ^RQZflO/ 
[SLflSO fW JC, WITT 5E. W/-... 


Zamenjava slavKa OO-UNTIL. Slika 53 nam 
kaze, kako se zanka izvata (1,r>) krat. Kljud 
pravilnega delovanja |a spremenl|ivkaE 1 . Ko- 
da V vrstic! 130 se izvrdu|e. vse dokler je 
vrednost spremenijivke El enaka nidli. Koda 
V podprogramu 400 se bo izvrdila vsaj enkrat. 

Slika 54 prikazuje kodlran^e zanka. ki se 
mora izvrSIti (O.n) krat. Ta vrsta zanka se 
imenuje DO-WHILE. Zanjo v basicu potrebu- 
jemo dva stavka GOTO. PrvId preskodimo 
celo zanko, da pogoj nl izpolnian (vrstlca 
130). drugid pa ponavaljanje povzrodi izvaja- 
nje telesa zanka (vrstlca 150). 

Kodlranja altarnativ. Slika 55 pnkazuie ski- 
co programa v basicu, ki ustreza diagramu 
ekskluzivnega ALI s slika 56. Podobna ja tudi 
struktura ved pogojev, kl sa medseboino izk- 
Ijudujeio (struktura CASE). Primer ie na sliki 
57. Nekalari lnterpreter|i v basicu imato posa- 
ben stavak ON . . GOTO, kl simulira sirukturo 
CASE. Ilustracija ON . . . GOTO strukture re na 
sliki 58. 


kih kot so basic, fortran, zbirnik, mnogo laZje 
pa je to V leziku torth - v tern jeziku GOTO 
stavka sploh nl’ Ni vse tako drno. kot je videti 
na prvi pogled! GOTO stavak lahko uporab- 
Ijamo premISIjeno. Poglejmo sl.pravlino upo- 
rabo V nasledn|lh primerih. 


Nadaljevanja prihodnjid 



> 

^ 

VERJEino 51 SPET 


KflKSNO , 

PlRCfTSKO 

KBseio / 


/'•K 










41 


577 resitev uganke 


I iz decembrske stevilke: 



Z obrtniki so zmeraj te^ave in tudi pri tejie nagradni uganKI 
ni Slo brez njih. Zakaj? Neki tiskarski $krat, kl ima rad lep 
slovenski jezik. |e vse cilindre v uganki postovenil v valje, kar 
pa naiogo precej. precej spremeni. V srbski Stevilki je vse 
ostalo take, kot mora biti. 

Pozabimo na drugi valj in si oglejmo prvega; 

Volomen V = 306.9 = PlTT'h (za valj in cilinder) 

PovrSina P = 204.6 = Z-PI-r-h + 2 -PItt (za valj) 

P = 204.6 = 2»PI*fh (za cilinder) 

Vrednosli konstante PI, ki ustrezajo tern enaObam, pa so: 
3.41 (za cilinder, kar niti ni posebno dalei od prave 
vrednosti in so jo dobili reSevalci srbske uganke) 

I. 67 (kar bl padlo v obi tudi kakSnemu domabemu 

inipektorju in so jih narabunali Slovene!) 

2reb je nagrade razdelil takole: 

1 Vmesnik za igraino palico, darilo Stenrnark Elektronik Iz 
Lipice (Leibnitz, Avsirija): Peter Ferenc. Vladimir Nazor 23, 
21217 Babko Gradl9te. 

2.-5.: originalne anglebke kasete: Mirjana Vasib, Beo- 
gradska 64, 18220 Aleksinac: Zeljko Ladica, Kornelija Sian- . 
koviba36, 21000 Novi Sad; 2arko2ivkovi6, Priiaz Oslobodje- 
nja 10/III. S7000 Zadar; Tonbf Gabrib, Kraj 59, 58325 Tubepi. 

5.-10,; knjiga Spektrum prirubntk, danlo zalo2bbe Mikro 
knjigp (naslov: Mikro knjiga, P. 0. Box 75, 11090 Bakovica, 
Beograd: Silva Sib, Bebejska 90, 23206 Mu2lja: Zoran Jekib, 
Batku$a 5, 76237 0. Slatina; Silvo Kavbib, PruSnikova 10, 
62000 Maribor: Dragan Katib, Olge Petrov 12, 23000 Zrenja- 
nin: Peter PIroika, Vladimir Nazor 29, 21217 Babko Gradibte. 

II. -15,: komplet svinbnikov in obeskov z oznako Uojega 
mikra: Zoran Bojib, Zelena gora 41/32, 36000 Kraljevo; Zoran 
Rogib, Medvedova 12, 61000 Ljubljana; Sava Komavec, Gre- 
gorbibeva 13, 65000 Nova Qorica; Franc Rogan, Salek 10, 
63320 TItovo Velenje. 

Sedaj pa k novi uganki: 

Zaporadje btevll (oznabimo jih z i1, 12, i3) sestavljajo naj- 
manjba bela pozltivrta stevila. razlibna od 1 , kl usirezajo 
naslednjemu pogoju: 
i 0 =a*a 

(l=a>a=b*b‘b 

i2=a-a=b'b*b=C"C'C-c 

i3=a*a=b*b*b=?c’C'c*c=d*d*d’d*d 

All drugabe. iOjebisti kvadrat, 11 jebisti kvadrat In bisti kub, ' 
12 je bisti kvadrat. kub in betrta potenca . . . 

a.b.c ... so prav take cela Stevila. ki pa so za vsak i lahko 
razlibna, Koliko blenov zaporedja lahko najdeta? Pozor, za 
vsak blen je molnih vec reSitev, pravilna je najmanjSa, 
razlibna od 1. 


Reiitve poil/lte do 1. 3. 1986 na naslov naiega uredni- 
Stva. 6e nam pliala plamo, napHite raiitev tudi na kuverlo. 


Nagrade: obiCajne (hardver, krijige, 
kasete). 


42 Moj mikro 




poirnasr m krai. 


Narofiam ..... izvodov knjiqe 

■ Mirko tipka na radirko 

■ Vidi Pericu, kuca na gumicu 

(Oznacite. ail Zelite knjigo v slovenskem ali srbohrvatskem 

Vsoto 11(X)dln zaen primerek bom plabal obprejemu posiljke. 

CE Z IZREZOVANJEM NAROClLNICE NE Bl RADI UNICILI 
STRANI V REVIJI, NAROCITE KNJIGO PREPROSTO Z DO- 
PISNICO 


FELITOW 


'likuje od drugih induslrij- 
skifi stroiev: dslovne organe, to |e 
roke s pogonsko napravo, krmilni 
$islem, 10 le radunalnik s pomrtilni- 
kom ozifoma s krmilnim progra- 
mom in s sanzorji. obiutijivimi ele- 
mentl, ki rab-io 2a zBIranie podalkov 


prvo, tako imenovano -neumno-, 
so spadali sisteml. ki operaciie 
opravijaio avtomatsko, po uka 2 ih 
logega programa v pomnilniku ra- 
eunalnika. Ce se v okolju taksnih 
robotov kaj spremeni, ne mofe|o 
spjemeniti deiovnega progfama. 
N)ihovi senzorji ne vidi |0 nidesar ra- 
zen predmetov. s kalerimi imaio 
opfaviti. Robot prve generacije. na 
pfimer, ne razlikuje jekla od Blove- 
£ke roke, in Be na to pozabimo. 
jiagne prili do poSkoOb pri delu. 
Ko! z vsakim drugim stroiem. 


Be so zanj zelo nalanBno urediJi de- 
lovni prostor Tam. kjer bo delal. se 
ne smejo poiavill nikakrSne motnje. 


Zaradi teh dven vainlh zna 
sirojev drjge generacije (se 
in programa. ki se spremini 
na dobljene inlormaciie) 

■zaprtim sistemom upravl|ania>. 
Medtem ko se je robot prve genera- 
cl|e moral predvsem -nauBili- 
opravljali posebne naloge. nakar ni 
moglo prav nlB veB vplivati na na- 
uBeno -znanie-. le stroj druge ge- 
neracije iele na temeljj dogatanja 
okrog seoe odIoBal, katsri program 
bo uporaPil. Zato torej govorimo o 
•zaprtem slslemj upravljan)a>. 

Vse to ja bilo seveda ie daleB od 
poimovanja o mehanskem Bloveku. 
To 01 mogli skoiai reBi tudl za Ireijo 
generaciio. vendar le tedai. Be bi 
BIsto pozabill na predstavo, da mora 
Blovek imeti dve roki in dvs nogi, 
usta. oBi, uBesa... Roboti treijs ge- 
neraciie morajo poleg liziBkib 
opravliati tudi nekatere doBevne 
operacije. kl so bile svo| Bas znaBil- 
ne samo za Bloveka - krmili |0 jih 
namreB programi lako imenovane 
jmetne inlellgence. NIso samo 
vkljuBeni v zaprte sistame joravlja- 
nja, lemveB morajo tudI obllkovali 
poseben model doloBenega okolja. 
S sistemom senzorjev. ki pokrivajo 
lako rekoB vse BloveSke Bute (in ce- 
lo veB. saj imajo labko ludi Bui za 
radioaktivnost). in z izpopolnienimi 
algoritmi postajaio dovolj sposobni, 
da lahko samostojno opaiaio in na 




jgotovili, di 


varlli to 


so robota prviB pokazali javnosti, so 
se zavedali teit pomanjkl|ivosti. Ta- 
koj so se seveda lotili izboljlav. 


prekinil delo. Se se bo zgodilo kaj 
nepredvidenega, hkrali pa so se lo- 
tili pisanje programs, ki bo odIoBal 
0 lej prekinitvi. 

strojl druge generacije so bill te 
opremljenl s senzorji, opravljali so 
mogli razliBne dela in na temelju 
podalkov, ki so jIh sprejemali iz zu- 
nanjega okolja. sproZItl enega od 
programov. vpisanib v pomniinik ra- 
Bunainika. TaKSnim robolom ie nl 
Olio veB treba prekinili delo. Be se je 

prej dogajalo nekajkrat all celo po- 
goslo med delovnim flasom. 

Bri ko so se razmere v okolju 
spremenile. 2 e je posredovalec m- 
formacij (senzor) o tern avtomatsko 
poroBal raBunalniku. RaBunalnik je 
vse to zapisoval: tako podatke o do- 
stavi materiala kot o njegovllt spre- 
membah, o kakovosti Izdelkov. tra- 
janju operacije . . . RaBunalnik je na- 

bilo delo kljub spremembam zado- 


Senzorji so omogoBlli robolom. 
da prepoznavajo okolje okrog sebe, 
da odIoBajo o tern, s kakSno moBjo 
naj zagrabijo la all oni predmet - in 
mehanska roka je zdaj mogla prijeti 
za kos jekla. kl je tehtal nekaj slo 
kilogramov, prav lako pa za jajce. 


okolju samo pod pogoiem. da ne- 
prestano snema polozaj v njem. Za- 
IQ je prepoznavanje okolja - ozlro- 
ma ustvarjanje njegovega modela. 
in tostipalnimi. optiBnImi. zvoBnImi 
In drugimi sanzorji - postalo pred- 
met Btevllnih raziskav. 

Kaj se zgodi. ko robot registrira 
poloiaj okrog sebe^ Tedaj o nada- 
Ijevanju dela odIoBa kak sislem 
umetne inlellgence v raBunalniku. 
Ta sistem pa je takSne vrsle. da lah- 
ko na temelju nakopiBenih izkuSenj 
pouBuje samega sebe in potem de- 
luje ludi V povsem neznanem okolju 
V skJadu s spioSno nalogo. progra- 
mlrano v pomnilniku. 

Robot tretje generacije je. na pri- 
mer. Lunonod, sovjetski sistem za 
raziskavo Uuninega povrSja V nje- 
gov pomnilnik so kajpada Be na 
Zemlji vpisall vsl znane podatke o 
povnSju naiaga satelita, ki naj bi ga 
nagrava raziskala. Bilo pa je seveda 
jasno. da se ulegne na Luni zgoditi 
marsikaj nepredvidenega, kar bi 
moglo oviratl all pa povsem prekini- 
tl opravljanje naloge. Zato se je si- 
stem umelne inlellgence obrnll po 
nasvet k Bloveku, Be nl znal ie sam 
odIoBIti. kaj mora ukrenili. 

Kot vemo. je Lunonod opravil iz- 
pit. SIslemi. kl so jin s sonoami po- 
slall V vesolje (recimo v sondah Pi- 
oneer In VoyagerJ, so ga opravlli ie 
bolje, saj so se znaili v okolju. kjer 
se nl Blovek ie nikoll prej mudll. 

V nasprotju z raBunalnIkl, pri ka- 


uBinkovito opravi ie predstavnik pr- 
ve, kl je poleg tega deselkrat ali ie 
veBkrat cenejsi. 

Mar je strah pred roboti potemla- 
kem upraviBen? Se zlasti ob misll. 
da bi sa roboti nekoB sjjireheiali po 
ulicah In jin ne bi mogil razlikovatl 
od Ijudi? 

-Predstavljanie robotov je v znan- 
stvenl fantaslikl takino. da zahteva 
nekakino socioloiko namiilje- 
nosl.- pravi John McCarthy, dlrek- 
lor laboralorija za umeino inteligen- 
co na Stanlordovi univerzi -V dvaj- 
setlh in tridesetih letih naiega sto- 
letja so robote v (ilmih in zgodbah 
prebstavijali kot nekakino sovraino 
pleme. kl si skuia oodvreBi svet. nai 
junak pa jlh unlBuje. Nekje okrog 
peldesetih let so roboti postali zatl- 
rana manjiina In nai junak z njlmi 
celo soBusIvuje. Toda te zamisli so 
bile kaj malo povezane s cloveSkImi 
Rolrebaml. Bile so povezane samo s 
ootrebami literature. Isaac Asimov, 
eden od najbolj priljubljenlh piscev 
o robotin, je zakone roboti ke formu- 
liral take, da je naravne zakone - 
zakone o glbsnju - tako rekoB na- 
merno pomeial z zakonodajnimi ak- 
11. Asimov impllcira, da so (I zakono- 
dajni akii - kl recimo prepoveduje- 
jo robotu. da bi poikodoval Blove- 
iko bitje - veB all manj naravni za- 
koni robotike. In potem plie te tako 
rekoB talmudske zgodbe. v katerlh 
roboti razoravlialo, all je nekaj, kar 
dovoljeno all 
rgolj literature. 

A kaj pravzaprav iellmo doseBi'’ 
Nekaj se mi zdi povsem jasno: naj- 
manj verjetna moinost je Izdelava 
robotov, ki bl bill podobnl Ijudem. 
MIsllm. da bl bilo laije napraviti ro- 
bota, kl bl bil bodisl veiiko marjii 
bodlsl vellko veBjl od Bloveka - ro- 
bota, kl bl mogel opravijatl naloge. 
kakrine Ijudje zaradi svoje vellkosti 
I opravljali. Zdi se 


neracije robotov. Kajtl nekatera 
opravila so takina. da re bi imelo 
smisla zapravijall denar za robota 
druge generacije. saj jlh orav tako 


nakazujejo. da nas slehcrni dan ol 
daja vse veB robotov m da je sam 
ie vpraianje Basa. kdaj bomo ims 
na voljo tudi - hiine robote. ki 


nja za robotiko (BRA) v industrijsko 
razvitih driavah uporabljaio ze ka- 
kih slo tisolB robotov. odiega kar 60 
odstotkov na Japonskem in vsako 
leto je robotov Bedalje veB. Velika 
Britanija. recimo, je imela leta 1964 
za 37 odstotkov veB robotov kot leto 
prej. Japonska 20 (v odstolkih torej 
manj, ne pa v abolutnih iieviikah. 
saj Ima la Oriava veB robotov kot 
vse druge skupaj). 

V prld iirjenja -mehanskih delav- 
cev- govori tudi cena. Zaradi pove- 
Bane proizvodnie in izpopolnjevanja 
tehnologije se cena zmanjiuje' Pov- 
preBnacena robota je bila.Iala 1983 
recimo 59 000 dolarjev leta 1984 pa 
je padia na 59 000 dolarjev Samo 
ugibamo lahko, kakina bo ob kon- 
cu desetletja. Najbrze pa m leiko 
uganiii, da bo - niija. 

Mislijo, 
ueijo se 
in ustvarjalo 



D povsem n 


zamiiljam precej velike druibene 
spremembe. ki bi nas utegnile po 
svoja vrniti v viktorljsko obdobje. Ce 
bl Imeli ne voijo robota. kl bi delal 
itlhindvajset ur na dan, Oi si izmi- 
iljall Bedalje veB nalog. ki naj bl jlh 
robot opravil. To pa bl privedio do 
rafiniranosll slandardov ns podroB- 
ju dekoraeije, sloga in storltev. Pri- 
mer: mlza, ki bi se nam zdela spre- 
jamljivo pogrnjena, bi ustrezala me- 
rllom najbolj luksuzne reslravracije 
oziroma staromodnim menlom veli- 
kega bogaiaia Iz 19. stolelja. Ljudje 
se spraiujejo: .V redu. kaj pa se bo 
zgodilo. kb bomo imeli robote’’' Za 
primerjavo Imamo zelo dober zgo- 
dovinskl primer. NamreB tale: Kaj so 
poBeli bogatail. ko so imeli vellko 
sluiinBadi?- 

Najbrie bomo mogli sami preveri- 
tl. kaj se bo zgodilo (razen v prime- 
ru, da SB bo slabo razplella prva 
najveBja dilema sodobnega sveta m 
se Oodo na nas sesule vse megato- 
re atmoskega razstreliva) In Be ie- 
ga ne bomo mogli prevariti sami. 
potem bodo " — ' '• — 


ustvarjalno kot Blovek oziroma ga 
bo celo prekosil, pozneje pa so cilji 
raziskovalcev postali malce skrom- 


renci ameriikega zdruienja za 
umetno mteligenco (AAAij v Austi- 
nu. kjer se je zbraio veB kot In tisoB 
ljudi, so predslavili samo sedemoe- 
set znanstvenlh del. V kakini drugi 
raziskovalni dejavnosti. ie zlasli s 
podroBja tehniBmh ved. bi nashodu 
lakSne ravnJ prikazali od 700 do 
1500 del. Uarlo pomeni. da je Ijudi 
kl bl mogil a tern kaj povedati. veliko 
manj od onih, ki se zanimajo za to 
podroBje. all pa smo zaili v siepo 
' b oziroma all jevozadju kaj Irei- 




II, kakor hoBe. razoBaranje je 
vaiiko, Be danainji poloiaj primerja- 
mo 2 izjavo. kl sta jo leta 1956 pod- 
pisala Herbert Simon in Alan Ne- 
well. voditeija ene od najuspeinej- 
iih ekip s podroBja umetne inlell- 
gence (oba z univerze Carnegie Me- 
lon V PIttsburgu) 

-Poznamo stroje. ki mislijo. se 
uBijO in ustvarjaio. Be veB. njinova 
iposoOnost. da opravljajo taxine 
stvari, pospeieno rasie vse dokier 
- v predvidljivi prihbdnosii - ne bo 
obseg vpraianj. ki jih obdelujejo. 
postal anak obsegu vpraianj s ka- 
terimi se ukvarja tud' Blovekov 


itl nail 0 


^odatki namreB 


MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 


V rubriki Mbnjam bomo od 
prlhodn/a ttayllke dal/a vtake- 
mu naroiniku oA/jv/H aamo an 
oglaa. Omajena j» ludi doWna 
oglaaov: do doaat ( 10 ) poslav- 


MENJAM 



sata^Boff 


- Snemanie s spectnjma . . . 

- Vsi programi so posneli z nor- 
malno n<lrost| 0 ... 

Nafo6ite nov brezpla«en ka- 
Satancopy 4 

Presnemava programe, zaSSita- 


Skupaj s kaseto in navodlli 
- Cana je Is 1300 din. 

SATAn'sOFT, Pod hrasti 8 

61000 Ljubljana. 

tel. (061) 331-022 t-a 




Male oglase objavijamo za isto ceno v obeh Jezikovnth izda- 
jah, slovenski in srbskohrvatski. Zaradl vse ve£jega Stevlla 
ponudb jih odslej poBiljajte: 

- s pismom na naslov 6GP Oalo, mail oglaal za Moj mikro, 
Titova 3S. 61000 Ljubljana 

- potelefonu (061) 223-311. 

Rok za sprejem malih oglasov. ki jih {elite objavitl v 3. 
SlevlikI (marca): vkijuino 10. tebruar 19B6. 

Cana malih oglasov: 

- do 10 beaed: 600 din 

- vsaka naslednja baseda; 40 din. 

- cena malih oglaaov poudarjene oblike (v okviru all a 
sliko): 1000 din za 1 cm vliine in ilrine enega stoipca (v 
eni od Izdaj), 1500 din (v obeh izdajah). 

Vaina sprememba: viSina oglasov poudarjene oblike je 
poslej neomejena Toda zaradi prevellkega Stevila takSnlh 
oglasov ne moremo veO upoStevall {eija o posebnih Orkah, 
drugaOnih naslovih. polkrepkem tisku ltd. Zagotovimo vam 
lahko samo okvir In objavo slike. znaka. emblema in podob- 
nih grafiOnih dodatkov. 

V oglasu obvezno navedite. v kaleri rubrlkl naj bo objavijen. 


44 




MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 


L 







MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 



46 


MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 




MC SOFTWARE) 


Nainovejie sjperuspeinice iz 
Londona za same 700 din + ka- 
seta. Dobavni rok 1 dan. Kvalile- 
la le zagoloviiena. Kompiel 28: 


Back to Skool (SKool Daze 2). 
Hot Rasputin {Firebird), Roller 
Coaster (Elite). Commando (Eli- 
te). Saboteur (Durell), Go to Hell 
(izrednl lebirint). Freeman. To so 
hitl ze 1986. leto. Oglasite se ne 
naslov: Zoran Milosevic. Pere 
Todorovlca 10/38. 11030 Beo- 
grad, tel. (01 1) &52-895. 1-51 





PACKA SOFTWARE - ZX 
SPECTRUM 

Vse. kar le za vas neuresnidljivo 
ni nemogoOe. vam uresnibi In 
omogobi le Packa s svoio profe- 
sionalro stontvijo Same naino- 
vejli in naiatraktivneiti programi 
za vse mogobe okuse Brezpla- 
ben katalogi J & B Ulbar. Ob 
poloku 1 . 61110 Ljubljana, tel. 
(061)452-943 1-153 




47 



MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 



OL protesionalni prevodi QL- 
Archive (1500). OL-Toolkit 
11200), OL-Pascal (1500), OL- 
Fort (1500) V komplelu (5000). 
Slobodan Zaric, Bate Jankovica 
79. 32000 Gatak. tel. (032) 30-34. 

t-149 







[MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASlI 




MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 



50 


MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI 



TOP 10 ZX 

Pmn desal Mojega mikra za sa- 
mo 600 din. Predrag Qenadii. 0. 
KaraklajiOa 33. 14220 Lazarevac. 
lei. (011)611-208. t-5002 


programa? te 
se oglasite go telsfoni; all pii 
na naslov: Valerri Jure4iC, L 
martlnska 19. 51SOO KrK. 
(051)851-300. T 


ATARI ST 

COMMODORE 

eoR 

ATARI 520 ST/ST-I- 
Srbonrvaako, latinica: 
t Priroenik ISOOdIn 

2. Basic 2400dln 

3. Logo ikOOdin 

4. SIrojno programiranje 

2800 din 

Dobava po povzeliu. 

Za delovne organlzaclje preko 
2lro raOuna. s pogodbo. Moino 
je tudi sodelovanje na osnovi Iz- 
menjave. 

COMMODORE 64 
Pogieite Mevilka 5. 6, 7, 8. 9 In 1 1 
Moiega mikra od 85, ler 31. 1 
tega lets. M. KarabaSevid. ^as. 4/ 
42,192loeor. t-111 


MOOEMI - prolesionalni In po- 
polnoma avlomalizlranl za de- 
lovne organizaclje Irr posamez- 
nlke. Intormaclie in prodajs: Ce- 
domir Markovid, Rade Udine 28. 
78000 Banja Luka. tel. (076) 55- 
799. t-205 



REVIJA 

priporoCa 


Sponunj OTROKE 


5POMINSKA ( . Jj, 

KNIJCAZA , Air t 




KASETAZ 

bodoCe 
MATERE 
AVTOSUCESTIVN 
PROGRAM 


n.«.A 


MO) BIO-VftT 

COIEME 
POVRTNIN BREZ 
KEMIIE 


KASETAZA 
ODVAJANJE OO 
KAIENIA 

AVTOSUCESTIVNI 
PROGRAM 


KONZERVIRANJE . 
SADJAIN 

k POVRTNIN BREZ 
I KEMIIE 




NASE 

ZDRAVILNE 

RASTIINE 

BARVNI POSTER 
Z NAVODIll ZA 
NABIRANIE 
ZELlSG 


'BSp 


RECEPTI 
ZAfEDi 
IZ SO)E 


3A 


MEOICINSKA 

REKREATIVNA 

TELOVADBA 


HU)$A)MO 
priroCnik in 
I KASETAZA 
£ ZORAVO 
E huiSanie 


' TELESNO 
I sproSCanie 
+ AVTOSUCESTIVNI 
. PROGRAM 


ZDRAVJE 

meseGna ilustrirana reviia 
O ZDRAVIU TELESA, DOHA IN 
OKOLIA 


a MOJBIOVRT-riu 


1 ASflOBIKAPOMeRI 
O ASflOBIKA PO MEHI H 


D SPPOSTITEV 
D NEKAOIU I/St 
a PPIPflAVANAPOPOa 

•$itieniadam D saSezdbavilnepastline 



Moj miliro 51 



VASMIKRO 




- Vsekakor bomo zalo kmalu prl- 
sluhnlll pradlogofn In rubriko Igre 
prakrallll, vkljutno Pnih deiet Mo- 


t» na bl obiavijall oglaaov n. 


vada pomenl vabla atrotka. TudI 
ml bi ielell objavliatl zgol] ■'raiu- 
nalnlikao oglaia, vendar je Irg v 
Jugotlavlii iai ie prema|hen. da 
aa nailo dovol| delovnih organiz 
cl], ki bl Imala od oblavllania laki- 
-ih oglaaov koriat In 


vtad. Ne Izdalemo nobane poalot 
ne akrivnoati, ta ta zapltamo: 6a 
Mo|em mlkru ne bi bilo oglaaov, t 


o ttane|o. Sami dobro v< 


kakina |a razllka mad cano hard- 
vara v lujlnl In cano v nailh irgovl- 
nah (znaeilan primer: alari S20). Po 
lej logiki bl moral bill tudi Moj mi- 
kro draZII od tM|lh revl|. Za zda| ie 


Jugoalavljl izrednor 
vaakoletna podrailtve'modrto'pre- 
aegajo alopnjo inflaciie, Drugli, 


Glede Iger: braid, na pomodi 


«klh revll draiji tudi zalo, ker je 
adina raiunalnlika revlja v Jugo- 
alavijl, kl Izhaja v dveb lezikib. In 


PiSarn vam zaradi igre Rocky Hor- 
Pf Show. Konial sem jo po mnogih 
dneh igranja. CHj igre jg ta, da aesla- 


vii s 


kro ponuja poleg kakovoalnega 11 - 
aka tudi Izvirno gradlvo, aaj ja take 
rakod M odatolkov obiavl|enega 


partneriem pa boi uiel iz gradu, 
katoor raja /a zapri zlobni Pranken- 
srern. 5 koBom stioja sa dotaknei 
zsvese v prilliiju in oddai kos. Ow- 
rajo la razna tigurice: moforisf Ed- 
die. nor! Set sluiabnikov itd. Konec 
igra me je zelo razoiaral. 6ez 




Welldone. Youhare 
n SB zasion scrollira, 
zman/kaio 6asa. 

I zanimajo na 


zob a kar najbolj kvalltetno paat 
na kupuje vrhunske kozn ' 
Skratka, be iaiimo, da be I 
kro ie Izhalal In da bo iz itevllke v 
itavllko bollil, potam moramo v 
razmarab, kakrins ao pravllo v ]u- 
goalovanakam goapodaralvu, pad 


' z raiunainiSko Of 


iardodinarlev izguba.. . In kdo bl Jo 
pokril? NIkar na miallle, da I 
tuja revlja (Chip, Byte, PCW. ^ 


Computer ltd.) iivijo od bralcavl Za 


sporotiio LOAD ERROR. To ja v ve- 
iini primerov poaiedica iega, ker 
programa nismo nalotili s FAST SV- 
S5£4, la redko pa le to prava napaka 
pri nalaganju. Program namrei de- 
la. node pa sa presneti. ReSKevye 
praprosla. PreskrbiS si FAST SI- 
S5E4 all kak drug program z 




Sam pa bl prosll bralce. kl Imajo 
narodila za Flight Slmulelor II in 
Gbasic. all reSItve za Igre Gremlms. 
Eureka. Fahrenheit. Py/amarama. 
Jet Set Willy in drvge avanlure ozi- 
roma arkadne Igre. naj se ml javiio 
zaradi odgovora. Programe men/am 
t proti t. 


le bl Hulka. nai mi poSI/e lOO din in jih bo 
ilza- dobil. Kte bl dobll navodila za Sol- 


Boban Adimovid, 
Ratarska 51 
12000 Podarevac 


Sato Flaiiar 
Rudigaieva 34 
&4000 Krani 


Rad bl povadal nekai predlogov. 
Rubriki Kotitek za rtefterje in Igre bi 
morall raztinli. Bilo bl dobro, 6e bt 
opustih reklame in oglaae, kl nimaio 


. . bi morall dati proslora 
prodaielcem domabega softvera in 
pokom za igre (za C 64 In spec- 
trum). 


' (MU, W6) 

vpraSanje, ki Je zanimivo za i 

zadelnikepride/osC64. 


ietmke pri dalu sC64. Priprogra- 
mekslmalne doHine (npr. I^je- 
marama. Jet Set Willy, Bruce Lee, 
Match Point itd.) s 


Vsem lislim, ki so po mnogip ne- 
prespamh noSeh, v katerin so resSe- 
va/( nemodno vasico (hm. .) pred 

Nightshade) in so z glasnimi psov- 


fern presnamavaS. ' 
merih moraS odllpkatl Se POKE 
644.255 za navldezno raztirrfev 
pomnilnika za basic. So Se drugi 
nad‘ni za presnemavan/e neketerih 
drugih programv. ki so melo boll 
zaplelenl. in 6e (toga zanimaio. na/ 


spectrvma. bi Zelel naznanlli: - ITas 
(gro sam igral dve uri (od 12.00 do 


mape. ker nisem moget hkrati paziU 
na mapo in zaslon Med vso igro ml 
le bila sreia mils in sem knjigo Ibi- 
bliio). krit kladivo In peSieno uro 
takoi naSel. Vsem. ki bi radi pololkli 
prltepence, naj sveluyem: ne iSdIte 
lih samo na ullcl. lemvei stopile tu- 
di vhiSe. Ko se pnbliiate kakemu od 
leh tipov. se oroi/e - Sega imale - 
zasvetlika. Do tegs dels m treba bit! 
pazijir pri iskaniu. If., m (reba hodlti 


Po zaslugl programika. ki ga le 
objairll Vasis Boianii v MM 1/66. 
sem reSII igro Jet Sal Willy 11. Konec 
le skorai Isli kot pri JSWI. Imam tudi 
igro JSW Hi in sem na na naiboIjSI 
poti, da jo reSim. Ce Irdo lell ne- 
smrtno raziliico JSW Hi. nai ml po- 
ilie kaselo in prav rad mu bom pos- 
ne! 10 iziemno igro. Javijo naj mi se 
tudi llstl. kl imajo leiave z Igro Fair- 
light. Zelo lahko ja pnti do konca. 

Zelel bi tudi pisali Slanke o naino- 
vejSIh igrah (npr. PairHgbf, Com- 
mando. Rambo ild.) pa ma zanima, 
all le to mogoSe In kako. 

Janko Beroi 
Boiidarevideva 20 
41000 Zagreb 


Ko boats irsem Slirim pod/ton/r, 
bosle prvi hip razoiaram - izpiSe se 
samo odslorek igra Isam sem dose- 
gel lOOSk). de pa Se malo poiakate. 
se bo poiamla luknia nepravllne 
oblike. V kalero se bo z ivligom 
pogreznila vsa iehrerica. la s tega. 
onl z drugega konca zaslona... In 
: ie enega popo- 


lovnia. 


m Torbarln 


Moi mikro prebrram le od prve 
Slevilke. Je sicar naiboIjSa raiunal- 
niSka reviia pri nas. vendar bi jo 
iahko Se izbdiSali 
Pri vseh nagradnih igrah bi ude- 


Igre nam poiljl, po ie znanem 
vzorcu. ml pa bomo praaodlll. all to 
dovolj zanimive za objavo. Izogibaj 


- lo veija ludi 
za druge bralce. kl nam bodlal po- 
tlljajo bodlal ponujajo pritpevka o 
Igrah - navajaj navodila. poke ltd. 


i bi bil posamezen program na 

lahko opisali vei iger. Papir bl bil 
\ko boliSI(npr. zadnjih petstrani v 
<4, januar 1966). beslvice Iger bi 
e lahko ioCane po raiunelnikih. 
M bl lahko ahajai dvakrat mesei- 


p: prva za specirum. aruga za cum- ^ 
modore In druge raiunalnike. Ce bi e 


plotdo lahko spravimo 54.000 allK 
all kar 150.000 stranl tekata lormata 
A 4M ® te sedai se ve. c 
Sonyjev MSX II vgrajen c' 


tekstom In radunalnitko graliko. ® 
In kai la s t. i. zamudo prihoda 
novega MSX? PoloZaj na trgu sill k 
dim hitraiSemu prihodu title lovar- 
ne. ki so od uspeha neposredno od- 
vlsna. Tollko opevani atari 520 ST 
daie pracei •nedokoitdan- vtis, o 
njegovi -kn|i2nlcl programov pa 
rajs moldimo. NepoStanoje manjka- 
jodl kapital potegnitl Iz iepov prvlh 
kupcev, kl jIh obenem uporabljo tu- 
di kot preskusns zajdke. Tl nepro- 
slovotjno pomagajo odpravltl hard- 
verske in softverake kikse. To prak- 
so tako ie poznamo Se iz Caaov 
slridka Cliva, kajne? ® 


n daaopisu CHIP intervju z di- 
rektorjem rajvedie svetovne softver- 
ske firms - Microsoft. ® Ta je 


na vpratanja je zelo odiodno odgo- 
vorll. da je MSX trsnutno njihov na|- 
ved|l projekt m da bi earn, de bi bil 
postavljen v poloiaj navadnega 
uporabnika-kupca, brez premisleka 
izbral za svoj hISni radunalnik MSX. 
@ Rekll bosie, nid drugega kol lo- 
jalna Izjava. de za lem ne bl bilo 
skritega Se nekaj ved. Kak leden 
pozneie Je podllo. Dolgo napovedo- 
van priatop modrega velikana k 
MSX je tudi uradno potrjen. Prese- 
nedata nadin in obseg tega pakta. kl 

srh V kosti. IBM In Microsoft sla 
podpisala dolgoletno pogodbo. v 
katerl sta se obvezala. da bosta od- 
slej vse projekte razvijala in proda- 
jala skupai - pod novim znakomi 
MSX tore) nl zatodiSde "kakSnin 
proizvajalcsv walkmenov-. ampak 
dolgorodni projekt dven vellkanov 
• --'-'Ikeindustrije.Njimapase 
saj sta vendar spredaj. ® 


Bull pred vrali MSX 

mha PodUoffar, /esanice; Ziga Turk, 


NajpreJ opravidilo. Da bi se izogml 
prepogostim citatom, sem si dovolil 
dele vaSega prispevka oSlevlIdlti. 

AD. 1: Trditev. da sem izrezal csl 
odstavek vaSega besedlla. le neos- 
novane in maldek nesramna. Krllatl- 
ca 0 -vlaku iz daljave* se ml je glo- 
boko vtisnlla v spomin is ledaj. ko 
sem bral vaS rokopis, nikakor pa je 
nlsam izrezal all drtal. Spomi odaja- 
vek je V celotl natlsnjen v srbohrvat- 
ski Slevllki (sllka 1). Kaj se z Mikrom 
dogaja na poti iz redakcije v kiosk, 
pa je drugs zgodba. V prispevku 


mikroradunalnikih le 


nill V. 


1 podpisi 


'S 


so zbrane v 14 todkah. V MM ima 
avtor vsakega teksta pravico do 
lasinegs mnenja, le pri nskalerrh 
proved zanosno napisanlh tekstih bl 
kazalo dodatl opozorilo, da js to 
osebno mnenje avtorja. nikakor pa 
ne redakcije. In da si vi upate zapi- 
sab, da MSX Ja vlak, ki bo pr^ll 
vse Id se mu ne bodo pndruiili. sa 
bosie morali sorijazniti tudi s plaS- 
nim dvomom o taj napovedl. Trdi- 
tev, da MSX to je all pa nl, je namred 
logidno v vsakem primaru pravilna, 
trditev. da |e. pa Se ni dokazana. In 
zato pradstavlja dezintormecljo, -kl 
nikakor na sodi v revrjo. Iz kirte- 


in V katerl kategortji Je dobll na- 
grade. 

AD. 2: V vseh ttirinajstih vrsticah 
nl niti ene dazlnlormaclle. tokrat pa 


moj spectrum te kar z 


..jmenaovira.danabipokukal, kai > 
Imajo pri sosedu. Nimam pa nobs- W 
Moj mikro 53 


VAS WIKRO, 


upoSlavali la nekai oa legs, bi si 
pndobill Se red bralcer, kl/ub viijl 

Unogo iger sem ie konial. zato 
naj ss mi bralci oglaaijo na lelefon 
(O60l)22-S2i. Ponujam raine tama- 

T rg svobode 32 
61420 TrDovlie 
Dtagi Mark, dolg odgovor na na- 
kaj dvojih piedlogov In kalfa boft 
naial pod anim od druglh pitam 
(papit, eana ild.). 2al tajugoalovan- 
ski goapodarakl trg lak, da 1+1 nl 
2. Zalo bo MM oatal la dolgo tkro- 
man, iaprav se Irudimo, da bl upo- 
itavall vsa] nakai ialja. Na koncu 
ia nakai: ratunalniki nito Igraika. 
Mo| mlkro ta zalo spramln|a, » 
njem |a vsa va£ reansga In tudi II 
ta bot moral zalo kmalu odioditl, 
katu Igrica so same zabava. livlia- 
n|a pa ia dale (In raCunalnIk lahko 
lo dalo olajia, vandar na z nasmrl- 
nottmi In poki). 


Javijam se glade igre Talisman. 
Na pni pogled nii posebnega. Na- 
vadna avantura z animiranimi liki, 
vender vas kl/ub vsemu priklene ob 
spectrum. Glavni lunak je sicer pal- 
iek lihe Elf), vender lahko po vaSI 
iel;i spremeni ime, kol sicer vse 
drugs osebe v igri. Sama igra $e 
odlikute z duhovilimi komenlarp in 
siluacliami. vsakakor pa ie na/pre- 
pridliiveiSi prelep vaS^a junaka s 
poSasimi in naaprolnikl. Igro sem 
kondal pnbhino v eni uri. Dokia: 
■ The crown in yours . . . And Us told 
that the Elf took the crown of com- 
mand and placed it on his head. . . - 
Igro sem konial tako. da sem zbral 
veliko predmetov. od kalerih /e vse- 
kakor naivazne/ii talisman fosmero- 
kotnik s imim kvadratom, v kata- 

tape reiultate sem dosegel tudi v 
igrl Hyper Sports. Poudaril bi: pta- 
vanie 0.26.0 s: skok dez kon/a 3.93: 
strel/ante na glinasle goloba 3900 
toik: Iroskok 15,44 m, lokosiralsivo 
3320 loik. 


Glede MM le vse OK. Ie 2 rubriko 
Menjam sis morda malo pretirava- 
II. . . Prosll bl Se bralce, naj mi po- 
Sljejo podrobna navodila za upora- 
bo programa za kopiranje LSD ftOM 
256. LSDm.italikakrSnokolirazli- 



Milsna Belovukovlca 5119 
iSOOOSabac 


Ze nekai iase me muiila dve 
vpraSanil. 

t. V seplembrski Stevilki MM je bil 
objavlien oglas lirme Pieters AG iz 
Liechlensteina, v kalsrem so ob- 
Ijubljali 18 + I tiskalnik izZrsfisnim 
sreineiem. Vse lepo in prav. toda v 
istem oglasu sem prebral, da bodo 
rezultatl Irebania objavljeni v da- 
cembrski Stevilki MM. Oeprav sem 
prelislal vso revijo, na to obl/ubo 
nisem naletel. 

2. Zanima me tudi, kdaj bodo ob- 
lavljeni rezultatl Konirabanda (mi- 
slim na Kontrsband 2). 

MHja Starman 
Ajdovkblna 


jam 1966, In Iz n|agt povzamamo: 

-,2rabsnie|a bllo opravijano 12 . 
dacambra 1965 In Uskalnik bo dobil 
litvan Plnlar, 7. Jula 23, 24300 Bai- 




- Firms se zahvaljuja vsam tl- 
slim kupcam, ki so ie lata 1965 
narodlll lltkalnik M-ia09 In ga 
osabno prevzell v Calovcu (Kla- 
geniurt). 


- V zvazi t UtkalniU. oblfubljani- 
ml idam, pradtiavnik firme plsme- 
no iziavija: °Glade dakalnlkov. ki 
so zda| shranfanl na Jasanlcab in 
ns kalarin as nablra prsh, la ns 
vsmo, kako naj bi piaprldali jugo- 
slovansks carinske organa v Bao- 
gradu, da |lh rasniino iaiimo datl 
zastoni zgoll iugotlovanakim Izo- 
braiavalniffl uttanevam, kl |lh bo- 
mo aami lzbrall.° 

DragI braise, nikakor nodemo 
opravidavatl nalaga oglalavalca. 
vandat |s ia iz povadanaga jatno. 
kako naspamaino si Jugoslovani 
zspleumo poll V prIhodnosL Tods 
to prssaga okvire odgovora na 
vpiatonis. 

2. Z zrabanjam nagrad za kupca 
kasata Kontraband nsla ursdnl- 
llvo ni Imalo niti povszava niH ob- 
vaznostl, sa| je ssmo porodalo o 
Izidu in vsablnl ta Igra. Za vse po- 
datka o obljubllenlh nagradah plil- 
la all lalaloniiaila RTV Llubljana. 
Zaloiba kasat In ploie. Dslmatlno- 
va 10, 61000 Ljubllana (tel. 061 313- 
039, lov. Jura Robeinik). 

Ko sem spramljal zadnje Slevilke 
revue, sem opazU. da se trudite 
spodbuditi men/avo softvera med 
laatniki raiunalnikov. Tudi sam 
imam velikd izkuSeni. tako v menja- 
vi kol V kupovan/u, in dokopal sem 
se do podobnega sklepa: samo z 
menjavo ie mogoie spletati Irdne 
vezi med nekerii, ka/li poleg gmol- 
nega prihranka spadbujajo ustvar- 
jalno delo. saj segaio na Siroko po- 
droiie men/ava izkuSenj. Inlormacli. 

Vendar menim, da vaia rubrika 
Men/am nl prava reSitev. Vsakdo, 
kdor se javi. na/brZe izgubi veselie 
od menjavB. polem ko v deselih 
dneh dobi proinje za 200 progra- 
mov. V zameno pa pride samo do 
Iretjerazrednin programov, od kate- 
rih jih polovico ne more niti naloiiti. 
HoCem retl, da bo veiina tistih, ki 
se javiio na oglase v rubriki Meniam, 
ie po prvi obiavl obupala In da ne 
bo vei poglabljala zvez med lastniki 


raiunalnikov. Moya oasbna akuin/e 
2 .menya/er- so vei kol porazne 
Javil sem se dvema. posnel. kar sta 
zahlevala. onadva pa sla ml za pla- 
iilo zaplenlla kasele, ki sem yin po- 
slal, da bi mi posnela programe 

Mislim. da bi lastniki raiunalnikov 
morali zastavltl pravo akcijo. in zalo 
predlagam lole: 

Odprto pismo Lazar/a Oierdia 
(MM. 1/36) me je spodbudilo. da po- 
sredujem olipljlv predlog za organ!- 
zirano meniavo softvera za spec- 
trum. Predtagam. da bi se lastniki 
spectrumov. ki zna/o kvalitetno 
prasnemavali programe. organizira- 
li V -ietverke- Iskupine ilinh lastni- 
kov). ITsak d/an bi bil obvezan, da 

to vaai W (po moinost! novih) pro- 
gramov po lasini izbirl oziroma po 
iel/ah drugih ilanov le skupine. To 
kaselo bi vsriino postal drugim. pri 
tern pa bi bil vsakdo doiian. da 
presname. kar ga zanima. kaseto pa 
poSlie nasledniemu Hanu. vsa do- 
llar se kasela iez kakih dvaisei dni 
ne bl vmila k prvemu poSiljalcu. Ta- 
ko bi mogel vsakdo zase posneli 
kvalitelne programe. ki bi mu bill 
viei oziroma bi ga zanimali, izognil 
pa bi se vaakrdnamu Sundu, s kale- 
rim nas V zadn/am iasu vse boll 
zasipavaio 

Poleg tega bl se izognlli veikrat- 
nemu presnemavaniu (kdor ys me- 
njal programe a palimi all ieetimi 
hekerji hkrati, me bo zelo dobro ra- 
zumel). Posamezne ilane bi hkrah 
vkliuiili V ave skupini in leko bi se 
veriga meniave podaliiela. 

Nai povzdmem. vaia naloga nay bi 
bila. da v anem mesecu posnamete 
na svoio kaseto kakih deset progra- 
mov. do kalerih sla priili, in nalo bi 
10 poslali ilanom svoya skupine. Od 
n/lh bi V zameno dobili kakih tride- 
set novih programov na mesec. po- 
leg lega pa bi tudi svoio kaselo ne- 
zadnje dobili nazai. 

Mislim. da bl s lakinimi mlniklubl 
organizirali tudi Sirie obllke menia- 
ve literature. Izkuieni. navodil. 


P S. K|e so 1. 1. zamudniki? 

AD. 3: Razlogi morda res nlso bill 
lako oprijemliivl kot kakina polyska 


.■CiMSXklana nera- 
^ovaraiu o nasleOniku 
all koya se yo4 niya poyaula 
a triiStu, maOa se saznalo Oa 


den prema naynoviyoy lehnologi- 

kon ie omogu6ii neverovaino 
niske proizvodna - r prodayna - 
cane Voz koyi se pnbliZava iz 
udaiienosU ya. doduie, na izgiad 


gomulka all kak druga&en vlak. kl le 
lahko calo pregazi. A MSX ya danas 
pribllino tarn, kamor so ga ti •neo- 
prl|eml|lvi razlogi- pred enim lelom 
ludi vtaknill. Da pa la grallka preSIb- 
ka za resnodalo. aovMIkru prebrall 
celo Japoncl in jo v MSX II ns mo|0 
ieljo izboljiali. 

AO. 4: Zapora Informacij zvanl ne- 
kam raalsociallstieno. Na jradnl- 
Itvo nam uspe pretihotapitl kar cals 
revile iz belaga svata, kjer so med 
drugim objavill ludi nesramnost, kl 
|o povzamamo na sllkl 2 . da se vam 
zdi, da |e MSX v MM premalo zisto- 
pan, lahko lo s svojimi prispavkt po- 
magate popravlti. Se nobenega vam 
niemo vrnllt. Absolutni rekord pa ja 
V najboijiem primeru kakian japon- 
ski driavni jspeh. Ca so od skupaj 
prodenih 1,3 mliijona MSX prodaJi 
na Japonskem samo lani (verjatno 
mislila na 1985) 1.0 milljona, la pro- 
daja V zahodnem svetu ie bol| klavr- 
na. kot asm mislil. RazoOaraio celo 
Japoncl, saj million raCunalnikov za 
slomillionsko driavo ni posebno ve- 
liko. Slavllo proOanlh raiunalnikov 
na Japonskem pa za nekl raiunal- 


nlk ne more biti merilo. ie posebej 
zaradi pismenk. ki so v laponske 
razliilce MSXVdelane (Oa nlso veO. 
me prosim popravite). RaOunatnik, 
kl le res dosagel kakien absolutni 
rekord. pa bi bilo treba iskali pri ZX- 
81. VIC 20, spectrum in C-84, kjer 
se, 6a posabei pri sledniam, naklada 
ie pomika proti 8-mestnemu4tavllJ. 

Ad. $ Kar je res, je res. PraktiOno 
edina programa. kl ju na spectrumu 
uporabliam, sla 'Tstword'n GENS in 
oba je mogoie kupili tudi za MSX. 
Veriemite pa mi, ko bom presadlal 
na drug radunalnik. vrode upam, Oa 
mi neenaga nadrugaga na bo treba 
nikoll vei uporablyati, ampak da bo 
na voijo kaj boljfega. Se naprej pa 
vztraiam, da SO najboljil med pro- 
grami MSX pradelave s komodorja 
all spactruma. 

AD. 6: Oviro predalavlya stroiak. 
Stoodsiptna Kompallbilnost zahte- 
va do pile enako okolie. ludi proce- 
sor In poskusi kompatibllnosli radu- 
nsIniKov razlidniri generacij se po- 
navadl kondajo z dvema radunalni- 
koma V enaki ikatll. V oKvIru ene 


generaclye pa je to uspalo realtzirab 
Commodorju. 

AD. 7: Konac debar, vsa dobro' 

AO. 0: Kar ns moram varyeti, da so 
MSX zgrajsnt okrog 35-40 dipov. 16- 
bilniki tipa QL,520 ST all amiga so 
ie zdai zgraiani okrog 3-4 dipov 
(Slevlikt 35-40 bl sa priblliali. da bi 
Stall Se pomnilnik, pa kondanzalorie 
in upore). MSX-ovci so doigo ob- 
Ijubljali nibridnl dip z Z-60. grafiko 
In zvoKom, a sa morda zaradi ma|h- 
nih sarlj razvoj ne bl Izpiadal. 

AD. 9, 10: Vse to bodo morda dali 
ludi na trg. a zagolove MSX-ovci ne 
bodo ns prvi ne edini CCMIOM ao 
med drugimi predstavili tudi Atan. 
DEC in Verbatim. 

AD. 11:Mordaie pri MSXravnoto 
narobe, da od njaga m nihda iiv- 
lianjako oOvisen In se lemu primar- 
no Ijdl obnaSa (vWiudno IBM). MSX 
bl bil lahko bistveno nevarnsySi. da 
bi ga Japoncl znali prodaiati. Ca 
sem mak) nesramen. Imaio kupa 
USX opraviti z vsaj anim -kiksom- 
- Z MS-KIKSOM. 

AD. 12: Superlativl nai bi nasled- 
njim stavkom dali dim ved )0 leio. 



nardvere, spodbudili pa bi ludi 
ustvarlaino delo. 

da ves mike, da bi se i/kljudili v 
lakino menja^o. mi poililte svoj na- 
Slav (prosim. da priloiite znamko) In 
postal vam bom naslove treh me- 
njalcev, ki se mi bodo lavih. PiSite 
mi, kakSne so vaie izkuSnje. idaje, 
predlogi. 

Branko 6urdl6 
ProoB bb. 

47300 Ogulln 


Piiem vam prvii, v upanju, da moj 
irud ni zaman. Tovarii Slo/an Stela 
me je najboi/ spodbudil k pisaniu. a 
najpfdi pohvale in pripombe. Z vsa- 
ko novo itevilko me Se bolj razvese- 
lilein nimi laiko odiepnine odSteti 
2S0 din, ko v kiosku zagledam novo 
Slevilko MM. Poleg ponvaf pa imam 
tudi nekai pripomb. Prve in zaOn/e 
strani so same reklame. In to liska- 
ne na linem papirju. dasopisov ven- 
dar ne kupujemo zalo, da bi brali 
rekiamei Moreli bi /in Izvreii in na- 
meato njin razSiriti rubrike, predv- 
sem rubriko Programi. potem pa 
Igie in Test. Zda/ pa k vpraSanjem. 

I. Zakaj vjanuarski Stevilki MM ni 
bilo rubrike Programi? 

Z. Zanima me. koliko stane 0-64 s 
kasetolonom in igraino pallco 
Quick Shot II V ZPN, brez carine? 

3. Kaj naj naredim, ie mi C-64 na 
zasionu izpISe LOAD EPROR In za- 
kaj se fo zgodi? 

Vsi lisli. ki imajo puslolovSdino 
Golden Baton za C-64. naj mi sporo- 
eijo cilj igre in kalare glagole in sa- 
mostalnike moram uporabljali? 

Mladan Vaaalid 
RakuSlna4 
41000 Zagreb 

1. Glaj Mo] mlkro, januar 1986, 
rubriko REM urednlklvo 

2. Glaj oglaaa tujib firm v MM, 
januar 1968. 

3. Na to vpraianja odgovarja nai 
todalavac Tomad Sudnik, praitlaj 


pa ie piamo Darina Radovica In 
Bobana Adimovida, 

Razlog, da radunalnik javl napa- 
ko, amo 2a pojaanlli. Tak program 
najpreproateje preanamemo a pio- 
gramom za koplcanjo Copy 190. Co 

ko, da program vplaujamo a prad- 
programom za hitro nalaganje 
<FAST) In radunalnik nam napake 
LOAD ERROR na bo amel javlU, Co 
jo bo kljub tamu javll, polam ja 
vzrok okvara magnalotonakaga 
liaku ozlroma naprllagojana glava 
kaaalnika. Ko program nalozimo, 
vpidamo lorel ie to: 

POKE 56.208 : POKE 43.PEEK 
(828) :POKE 44,PEEK <829)^ In RE- 

Stianamo SHIFT In bkrali prltla- 
namo tipko CLR/HOME. Potam vpi- 
iemo: Sima programa, 1,1 In pres- 

Sada] meramo radunalnik raaatl- 
ratl, kar atorlmo aavada a tipko RE- 
SET; do je nimamo, pa vpliamo: 

POKE 32772,0 : SVS6473a in RE- 
TURN 

'Maloda-' aavada vaija la za pro- 
grame, ki niao opramljeni z avto- 
atartoml 

Pa ia to: 

Glada -orlglnalnega- odkritja A. 
Majanovlda iz BIhada (MM, 1/86) la 
to, da naj akrbnejo pogleda v MM, 
7/BS, air. 661 Sicar pa ja bll dal lam 
navadanlh pokov povzel po ntuji 
lltaraturi-. Kar nekaj bralcav aa ml 
ja javllo. dai da jlm ta all oni poke 
-na prime-. Vzrok je ta, da pri naa 
kroZi kar precaj razdrtih koplj In 
vaaka aavada zahteva avoj pokel 


Spodbudilo me ja pismo Dejana 
mSavida iz Beograda. ki se pritoiuje 
zaradi LOAD ERROR v igrah High 
Hoon, Arabian Nights inSev nekale- 
rih, pa spraSuja. kako najjih presna- 
me. Na dva naCina. Prvii, namaslo 
programa Turbo X, Turbo Tape 64 
ali karkoll pai ima, naj uporabi 
FAST SYSS4E. Pri nalaganju High t 



NALNigKA soitverska hiia, od revije 
Chip pa bl naili ie kai vedjega. 

AD. 13: Pobudnlk formula MSX je 
ASCII -Japan. MIcroaoft pa |a zaen- 
krat Izpopolnll avoj baalc In napisal 

AD. 14: Kar ja rekel goapod Galea, 
vam le ia pramalo In niegove izjave 
olepiuieta, podobno kot aprevrada- 
'1 deiatva v todkah 1-13. Povedal 


noat na podrodju HI 
kov (in ne kar Microsolla v cefotl). 
Hlinl radunalnikl pa dajeio 10% Mi- 
crosoftovega dohodka. Da pa bl, da 
01 bll postavlian v poloiaj navadne- 
ga kupca... pa William H. Gates za 
Chip splob nl izjavll. In ga je zato 
novlnar -provokativno- vpraial, za- 
jipfii Tyji lojalnost ima 
a meje. 

Kai V te; -dolgolatnl po- 
guuui- zarea piie. midva na beva 
nlkoii izvadala. Ta2ko pa si ja pred- 
stavljati. da bi IBM pomagal Micro- 
aoftu plaati programs za Applov ma- 
cintosh. Bistvene todks aporazuma ^ 
se verjetno nanaiajo na sodelova- * 


'°AD.* is'* Ka 


PFH iiredmiStvo 


je dooila 


c/ovuazaosla/aza razvilimi drzavami za pel let. vmaiai 
in in orehilele tudi mnoge driave v razvoiu. na 

nl^tveto'Zga sistema znansivenih informaaj UNISIST. k, 

SSSissSsH 

drogim; vsa; zavrii. ie ga ie ne moremo toz uv 
^"’n^'m'JiWeslav Tanaskovic. ki vsakakor dobro pozna vse 

„j pri isPBPju ppti iP naiss/epe '^’^^i^pPdpPp^aP rn ptpierali 


vppdarie pbIo -bIpp rtlogp PZirPmB ns'ogo pb pas,^ 

naSi opolekavi poll v /n/ormacysko aoiBkiive da 

TmiTpUSU irpPMBti MP P”""*' 
novo lehnologijo kar najbolj . re poll Iz 

2al sa SB vedno dogaja nasprolno_ -d^ava sn 
zaostalosti ovir ne dokazovzanjo 

lialNaSa fro/fevzvem l'olo‘>toiba. ''Bndarnarn oo^ , 

.baograjski- ravneh in prek 

navamosb "L'^^^do opravi svoje: -driava- 

iissssssss 

roSitve za prosto. neovirano pot 


VflS MIKRO, 


Noona bo polem vpisal LOADIHGin 
bo mogel nomaino presnemavali 
Drugii. la prasnemavanie naj upo- 
rabi Copy 190. H kopira ludi 
progiame z LOAD EflROR. Za po- 
drobneiSa tnformadia mo/ talelon: 
1041/ 436-564. 

Darin Radovic 


iani 0 alanju 600 XL/800 XL 
1 All se la raCunalnika razlikujata 
aamo po pomnilniku rama ’ 


l/ati 


iaz SCREEN S (pn spectrumu 
se po mojem la ukaz. kot sem tudi 
p’ebral v nekem programu. uporab- 
i|aiakole:10 ... 20... IF SCREEN $ 
(X.Y)=--THEN ..30.. 

3. Kakp bi dobll posamezne 2 
V barvan |2elel bi. recimo. da bi bile 

be. druge pa modre). Poskusil sem z 
ukazom SET COLOR, loda vsl znaki 
so doblli barvo glede na zadnii ukaz 
SET COLOR. 

Primer. 10 1..-- .- ." 

20 SETCOLOR 1, 10.5:?'. . 

30 

40 SECTOLOR l.a.S: 

vrslicel401’ ' 

4 Ali more atari 601 
li lorlran’ 

5. Zakaj 
STATUS’ 

Vnaprei se zahvaljuiem vaSemu 
sirokovnemu sodelavcj Zvonimrriu 
Makovcu za odgovore 

Predrag JonblO 
Skoplje 

1. Raiunalnika alarl 600 XL In 
atari eOOXLsa v glavnem razlikuje- 
ta aamo po zunan|l obliki In po 
pomnilniku. ki je ns voijo za RAM. 
Model 600 XL Ims na voijo -aamo- 
16 K RAM. model 800 XL pa »celo« 
64 K RAM. Operacljaka alatema pri 
leb dveh modelih nisla povaem 
enska. vendar ata zdruiljiva. To 
pomenl. da vai programi za GOO XL, 


ISOOXLuporaOlia- 
okazl TRAP. POP, 


la (nl pa uporabljeno dIrekino 


nam prikazu ja raglatrirano -hard- 
versko*. Na voijo ja prlkaz -lrban|> 
54 razllbnlh vral objeklov. Podrob- 
noaU o tarn so v prilogi Alarl PM 
graDka. 

3. Veb barv v grsfibnsm prikazu 
doblmo lako. da uporabljamo raz- 
ne granens nablne prikaza lod 
vaeh 16. kollkor je omogoba opera- 
cljskl alalem). devel nablnov pa ja 
pri (am mob uporabljatl z Atarijavo 
razllblco baalca. Cs poaeiemo po 


slej ts niao priredlll, ker ji 

premalo pomnilnika v ramu. SIcar 
pa toga jazlka pri mlkrorsbunslni- 
kin lako all tako na uporsbijajo. 

5. Ukaz TRAP v AtsrijevI razllbici 
basics poakrbi, da lakrat, r - 
pride pri izvajanju programs 
alcu V vrall 61., -ixxz- do na 
programs no preklne, lemvaC 


zanih podprogrsmov. Ukaz STA- 
TUS nam poalreie a podalkom o 
tern, kako program tebe (0 ali 1 = 
pravllan potak, blevlla. vabja od 
127 = napaka v potaku). 

Zanima/o me Atarijevi izdelki. ie 
zlasli model 130 XE. 0 n/em bi rad 
poslavil nekai vpraian/ 

1 . Kollko K le na vol/o za progra- 

2. Ali le pomnilnik mogode razSIrl- 
li, dedodamoSeen mlkroprocesori 

3. KakSnesozvodnemoznosl1 130 


nje pn razvoju osabnih rabunalni- 
kov in programske opreme zanje 
Izjava, date MSX dolgorobnl proieki 
tirme IBM, pa je verdarle males 
krepka. 

Za konac 6e tola. Oaabno nimam 
prsv nibesar proli MSKIKSU. Goli 
rabunalniki prav nib na zaostaiajo 
za speciromi in C-64, a ludi nib take- 
ga ni na njih. da bi posebej vieklo 
kupca. ki so se vebinoma raja odlo- 
bali za znane. preizkubane reodale s 
iiroko programsko podporo. Pred- 
nost, ki )o ja ponujal MSX, namreb 
prtsotnosl na trgu ludi bez lata, pn 
rabunainikih. kl atsnejo toliko, kol 
veberja za itiri Ijudl na Zahodu. ni 
odigrala prav nobene vioge. A tirme, 
k( so lorsirale MSX. morajo zdai dr- 
Jati besedo. najboli zagnzem upo- 
rabnlKi pa rabunalnikov na smejo 
prodati. vsaj dokler sa zadoji mavn- 
bar na znebi spectruma. 

OruZIna teh rabunalnikov MSX je 
blla V zahodnem svetu spreieta po- 
dobno k« nekaterl manj uspeSnl 

CBM llV'cSM +4)*°A"liud'je*up> 
rabljaio tudi slednje, in be nrso po- 


sebej zahtevni, jib bodo be dolgo. 
Prah. ki ga je dvignil MSX, gre 
predvsem na rabun nekakbnega 
standards, ki ga je poskubal uvelja- 
vili in. vsai zeankral. pogorel. 

Ni vrag. da bo nekob tudi Japon- 

rabunalnik (pravzaprav je to 2e 
Sbarpov MZ, v bistveno vabji meri 
kot MSX) in tudi MIcrosotl js sposo- 
ben zagolovili izvrstno programsko 
podporo. A prav nobanega vzroka 
re vidim. da bl Iz samega strabu 
pred velikim dogodkom odtaval v 
daljavo In sKobll na vlak USX. Ce pa 
bo res kdaj pridrvel skozi Karavanke 
mimo Jesenic v Ljubljano in rulil 
vsa pred saboj, bom skobil nanj, ker 
imam tudi |az. tako kot vi. rad hltra 
in mobne vlake. Verjemite ml. nikoli 
nl prepozno. Kdai pa bo pripaljal. be 
spiob bo. ga midve 6a na vava. In ko 
bosle na Jesanicab vlak tudi ns last- 
ne obi videll. nas le opozorile, da 
obvestlmo 6e drugo rabunainliko 
srenjo. V tern poslu ja 2e lako. Na 
verjsmi. dokler na vidib! 

Ziga Turk 


56 Mojmlkro 



Ksrio Lako, 


1.-2. Pri rabunalniku alarl 130 
XE je ZB programs v Alarljevem 
basicu na voijo pribllino 36 K RAM. 
Pomnilnika RAM z dodajanjem Se 
enega mikroprocasorja nl mogobe 

dodali pomnllnibke bipe In ustrez- 
ne bIpe za povezovanje, loda pro- 
cas js tehnibno lako zapleten, da 
sa ga lahko lotijo samo zelo Izku- 

3. Zvobne moinosli slaMja 130 
XE so anake kol pri sUrlju 800 XL 
in o tern je be pisalo v Mojam mi- 
kru. Na kratko: btirje neodvlsnl 
zvobnl kanall z razponom trekven- 
ce impulza od 0.25 do 1.7 MHz. 

4. Alarl 130 XE elans pribliino 
450 do 500 DM. za kssetoton 1010 
odllejete pribliino 60 do 100 DM 
ozlroma 450 do SOO DM za disketno 
enoto 1050. 

5. Oba rabunalnika - atari XE in 
amstrad 6128 - ponujata trenutno 
najveb, be upoilevamo razmerje 
cana/moznostl. Prvi kot siatem, se- 

imsm atari BOO XL In bl rad posla- 
vll nekai vpraian/. 

1. All /e V Sloveni/I na vol/o ka/ 

2. Kalara igra na kasell /e za atari 
800 XL najboliiaf 

nl lasen oil/. ™ 

Proalm. da mi liti po/asnlle. V mi- 
slip imam Quasimodo. Donkey 
Kong, Donkey Kong ir. 

Matjai Vsleniar 
Jesenice 

dajali v Mladlnskl’^kntigrvLIubUam 
In sIcs' tamo za dinsrje. vendar le 
V komplelu z disketno enoto. 

Ulerature v slovenibini ni na 
voijo. 

3- 2al - ali ps k srsbi - se nisem 
nikoli ukva^al z Igrami za kalerlkoll 
rabunainik. Braid, na pomob! PI6I- 
le Msljaiu na naslov: M. V., Ulica 
Karla Preiija 8. 64270 Jesenice. 

Imam atari 130 XE. Toda imam 
ludi leiave pri uporabi podalkovnih 
bank. Recimo e programom z matri- 
cam! Ko napotnim prvib 36 K, ne 
znam vkl/uiiti kake banke in delati z 
vad/im ilavilom podatkov. 

Kako nai apravim podatka v drugo 
banko. nalo pa jib po volji leml/em 

KakSna /e razlika med dodalnim 
in normalnim nailnom dela z ban- 
kami podatkov? zoran Zdravav 
Slip 

Rabunainik alarl 130 XE ima 
131 .072 zlogov (1 28 K) v pomnilniku 
RAM, nalanko dvakrat veb kot atari 
800 XL. Dodalnih 65.536 Zlogov (64 
K) pomnilnika RAM ja za uporabni* 
ka v vebini primerov •prozornlh- 
(q. na vidsz jib ni). Ta del pemnilnl- 
ka namreb uporabljamo za poteb- 
ne poslovne programs, recimo za 
obdelavo vebjege btevlla podal- 
kov. Ce lasinik rabunalnika atari 
130 XL uporabijs disketno enoto 


1050 z operaeijekim eltlemom DOS 
2.5, lahko ta dodatnl del pomnilni- 
ka uporabi kol RAM disk. I|. -navl- 
dazno- disketno enoto zzalo bItrim 
doalopom. 

Dodatnih 64 K pomnilnika RAM 
pa je mogobe uporsbib tudi z Atari- 
jevim basicom all s katarimkoH 
drugim progrsmskim jazlkom. in el- 
car lako, da uporabimo posabno 
programsko tahnike. tkl. •praklsp- 
Ijanje podrobif (sng. bank svrtth- 
cing). Mikroprocasorja. ki ala v ala- 
riju 130 XE (t|. -glavni* procaeor 
65020 C In video procstor ANTIC) 
sta zssnovana lake, da poeegata 
aamo k podatkom v •zabatnih* 64 
K pomnilnika RAM. Ca pa uporabi- 
mo lehniko praklapljanja pMrobij, 
mikroprocasorja lahko poaagata 
ludi V dodatnl pomnilnik. Pri pra- 
klapljsnju podrobjl v Uatvu izklju- 

kosTie'K'.oTnovne^^pomn’illlL 
ka RAM. namaalo njega pa -vklju- 
bimo« kako drugo podrobje. v na- 
6om primeru kako podrobje veliko- | 
atl 16 K V dodatnem pomnilniku 
RAM (nsd osnovnlmi 64 K). | 

V rabunalniku atari 130 XE je | 
osam podrodj po 16 K, naksisra od 
prvlh itirih (kl aeetavljajo osnovni I 
pomnilnik a 64 K) pe je mogobe I 
zamenjatl a kakim od drugih itirih I 
podroblj (iz dodatnega pomnilnika I 
od 64 K do 1232 K RAM). Preklop- 
nlk podrobja je pomnilnISka lokaci- | 
ja hez $0301 = decimaino 54017. 

To pomnilniiko tokacljo uporabi- 
mo kot vrata adaplerja B za zu- 
nanje prikijubke (PIA - Periphe- 
ral Ihtartaee Adapter), lore] za 
ena od vral, kl nadzorujejo vhod- 
no-izhodne linlje rabunalnika. 

Polovica ta pomnilniike loka- 
eije (tj. biti 0, 1, 6 In 7) |e be 
zasedena zaradi lovrstne konlro- 
le. Blla 4 In S dolobata. kateri od 
rabunslnikovlh procesorjev be 
Imel doslop do podatkov v do- 
datnih pomnllniikih podrebljih. 

Tl bit! so normaino zabriaani, t|. v 
njih je vpisana iogibna nibla. Ce 
poslavlmo bit 4 (Ij. be mu dolobi- 
mo logibno enieo). dobi dostop 
do oenovnega pomnilnika -glav- 
ni> proceaor 6S02C, z brisanjam 
bits 5 ps je dostop omogoben 
video procesorju ANTIC. Bits 2 In 
3 doiobala. katero od btlrih po- 
droblj po 16 K V dodatnem pem- 
nllniku bomo uporabijsli. Z dve- 
ma biloma lahko izberemo itirl 
razlibne komblnacije. kollkor Je 
dodatnih podrobij. Ce sta jMstav- 
Ijena oba bita. izbereta beirto do- 
datno podrobje (Ij. od 112 K do 
128 K RAM), be eta oba zbrisana. 
Izbereta prvo dodatno podrobje 
(tj. od 64 K do W K RAM) ltd. 

V navsdnem nabinu dela (tki. 

■’normal-) pomnlinlika lokaeija 
$301 vsebuje itevllo hex SC1 = 
decimaino 193 = blnamo 

3611000001, tj. oba procesorja 
jemljela p^atke Iz dodatnega 
pomnilnika nad 64 k. Z ukazom 
POKE v Atarijevem basicu ali ka- 
kim drugim ustreznim ukazom iz 
drugega programskega jezika 
lahko vsebino le pomnilnlbke lo- 
kaeije spremenimo In tako omo- 
gobimo procesorjem dostop do 
osnovnegs pomnilnika do 64 K. 


RICOIZIIE. 


Nf prv) pofpled m tdl nerazumljl- 
vo, zakaj «o pri Alarlju >dodatni« 
potnnilnik Izblrall kol onormalni* 
pomnfinik. vcndar si a (am na 
bomo balm glava, aaj |e v blatvu 
piav vtaano, kataramu daiu 
pomnllnika pravimo •oanovni" In 
kataramu >dodatnl« (aztra). Pri> 
mar: POKE 54017,225 (deelmaino 
225 = hax SE1 = blnarno 
%11100001)lzb8ra aamo prvopo- 


droOJa dodainaga pomnllnika <od 
64 K do SO K RAM) In omogoOl 
glavnamu procaaorju 65020 do- 
alop (na pa ludi vidae proeaaoilu 
ANTIC). 

Na] navadam 4e anaObo, a ka- 
lare doblmo tiavilo, kl ga potre- 
bujame za vpla v ukaz POKE, za 
razna komblnacija doatopa do 
oanovnaga all dodatnega pom* 
nilnika.: 


dTEVILO > 193 + 
Tabala vradnoatl 

PODROCJE 


4-POOROCJE 4 16-NACIN 
za PODROCJE In NACIN: 


podroiia v pomnllniku 
0 do 16363 
16364 do 32767 
32768 do 49151 
49152 do 65535 


6502C ANTIC 

dedatno dodatno 



Prosim vas. da ob/avile neKaj po* 
daikon o raeunalniku atari 130 XE. 
Zanima me: gralike. POM, RAM. 
zdrulljivost med ataniem 800 XL in 
alarijem 130 XE. ime usireznega ka- 
setofona, naziV vmesnika (£e obsta- 
Ja) 2a kaselolon in cena raiunalnika 
tar kasotofona. 

Srdan NIZatIO 
Split 

GraAina moZnoatl raOunalnIka 
130 XE ao anaka kol prI 600 XL (o 
njin |a Mo| mikro Za piaal). Na kral- 
ko; oparacljaki slatam omogoCa 16 
tazimnlh giaflinin nailnov, od 
takstnaga naiina 40 ■ 24 do grant- 
naga natina viaoka lotljlvoitl 320 ■ 
192. Od gralltnega natina. kl ga 
izbaremo, |e odvlsno, kellko raznlh 
barv Itomo hkcatl prikazall (do 16). 
1 poaabnimi ptogramaklml trlki 
(npr. lako Imenovanim -display list 
Intarrupl-) pa (udi do 126 barvnlh 
odiankov (16 barv v 8 odtankih). 

Atari 130 XE ima 128 K RAM, ki ja 
daino prakrIt z 10 K ROM, v kata* 
rent ja oparacllski slatam plus 8 K 
ROM, V katerem |s Atarijav basic. 


Atari 130 XE |s zdruZI]lv z atari- 
jam 800 XL. to pa pemani, da na 
njam dalajo vsl zdruZI|ivl program! 
(tiatl. kl uporsbiiajo samo slan- 
dardna In za]amtans veklortka na- 
alova posamlOnIb rutin oparacij* 
skaga alslema). Nasprolna zdruZ- 
llivosti pa nl, q, program!, pisani za 
atari 130 XE, kl uparabl|a]o ia do- 
datpo pomnlinliko obmotja nad 84 
K. na dalajo na atarlju 800 XL Oba 

rilame naprsva (kaaatoton 1010, 
diskatno anoto 1050 In tlskalnika 
1020.1027 all 1029). 

Za kaaetolon 1010 na potrabuja- 
mo posabnega dodainaga vmaanl- 
ka, saj ja Za vdalan. Kasalolon Ima 
stereo glavo, podalke pa snama 
samo na lavl kanal, madtam ko jo 
ns dasnam kanalu labke kaka dru- 
gs Intormaelja (sinhronizirana 
glssba all kak drug zvoini slakt). 

Atari 130 XE atano prIblIZno 450 
do 500 OM. cans kasalolona pa ja 
prtblIZno 80 do 100 OM. 



cioznaiZI bralac rtajda kaj vet o 

gramlrali. pa sa na upate lotiti dal|- 
Sih In zahlevnejSm programov. 


OSNOVE DOBREGA PRO- 
GRAMIRANJA. avtor MatjaZ 
Gams. zaloZila Cankarjeva zaluZ* r^iBii irBAEnuFr^ 
ba 1985. 134 stran.. th. 960 dm. '^"*SEVEC 


kvatkanja pi 


la trnita. kontno pa smo dobill 8e 
' i vas bo poskuZala odvaditl 
la programov 2 GOTO. 

V knjigi je zbra- 
tem. kl sa lako 
all drugate navazu|e|0 na umatnost 
programiranja, pa jih pri nas doslej 
5e nihfie ni zbral in nallsnil. Pravila 
epega vedenja pri programiranju 
ako zavzemajo le del knjige. ie kar 
la zaCetku avtor definira, kakSen je 
Jober program in kdo je dobar pro- 
gramer Naslednje poglavje govori o 
programskih jezikih. NaSteje in opi- 


TEHNIKA PROORAMIRA- 
NJA. Avioija: Janez 2ilnik in 
igor Kononenko. 109 slrani navo- 
dil za ufiinkovilo programiranjc. 
Izdala Iskra-Della. ZaloZili: 
SOZD hkra. Iskra-Della in 
ZOTKS. Cena; tlOO din 


Mupili ste Si ratunalnlk. pa na 
vesle. za ka| bi ga uporabili. 
BHOtroci se bodo malo igrali, vl 
pa ga boste uporabljali za posle 
Otroci bodo za igranje potrebovall 


i knjige je nekai vet po- 
ivropskrm jezikom (prolog, 
iT nekaj malo bol] akadem- 
etlh podpoglavjlh je avtor 
anallziral pomanjkljivostl 
na koncu pa sa ja dotaknil 
ie prinodnosti programlrania. kjer 
polaga vallke jpe » prolog na enl in 
izpopolnjeno programsko okolia in 
orodia na drugi strani. 

V naeledniem poglav{u se spat vr- 
smo k nastaianju programov. Po- 
_ av|e govori o natrtovanju progra- 
mov, principih sirukturiranin teh- 
nlk, algoritmih. Zal je poglavje zelo 
teoretitne rarave In nattetih princi- 
pov in diagramskih tehnik podrob- 
neje ne pojasnjuje. 

Pravilom dobrega programiranja 
sta posveteni pelo in teslo poglav- 
je. Caloino peto poglavje govori o 
~rogramiranju. Se preden sedemo 
a tlpkovnlco. Tu deliniramo pro- 
leme, zainemo z dokumenlacijo, 
remlsllmo In ocanimo Idejno reSi- 
rv. strukturiramo program In sa od- 
rtimo za strukturo programs. Ne- 
kaj nezasJiSarega za vse tiste Janez- 
kl sedajozatipkovnico. napISejo 
Ih 10K 'sorsa' In Sale potem zat- 
no premISIjevali. femu jim sploh bo. 
Olsto oprijemtjiva pravila dobrega 

■— nja so zbrana na enl sa- 

Bslem poglavju. Seveda 

vanju Se izOrpno razlo- 

iena in opremijena s Stevilniml pri- 
mer!. Tako se v pascalu spet enkrat 
ratuna Fibionaccijevo zaporedje in 
postavljajo hanojski stoipi, v prolo- 
gu pa preStevajo otete. mame, bra- 
te, strice In drjgo sorodstvo. Skoda, 
da ni za spremembo enkrat na- 

Na koncu knjige Se precej kratkih 
primarov. kl demonstrirajo razllko 
med prologom. mikroprologom In 
pascalom, vsl pa se tako all drugate 
ukvarjajoz bazami podatkov. sezna- 


Knjigo bodo cenlll ludl vsl. ki stav- 
kov GOTO Se dolgo ne uporabljajo 
vet Dotakne se namret mnogih za- 
nlmlvlh tern, na koncu pa podaja 
seznam llteratura. kjer labko smbl- 


5e tako tuden posel. ki ga opravlja- 
te. ludl potrebovall program. Zatak- 
5en program, all morda celo vet 
programov. pa ne bo vet tako lab- 
ko. Obslsja precej sploSmh. poalov- 
nih paketov. vender zavaS. speclflt- 
ni problem, ne morete najti nltesar. 
6e boste torej vsemu navkljub hole- 
11 uporabljati ratunalnik za posle. 
boste morali oditell kar precej di- 
nartkov tioveku, kl zna vai pray 
enoslaven problem zapretl med in- 
legrirana vBZja. 

Knjige Tehnika programiranja po- 
daja najosnovnejia navodila za le- 
po, utinkovito in razumljivo progra- 
miranje. Aviorja sta knjigo namenlla 
programerjem zatetnikom. Tistim 
zatetnikom, ki 2e piSajo prve pro- 
grame. k> nlmajo samo mnoiice 
ukazov print. MladI programerse bo 
Ob primenh. kl so napisani v pro- 
gramskem jeziku pascal, nautll pre- 
clzirali problem, predno bo zatel 
udrihati po lipkovnici. nautil se bo 
napisali program, ki bo opravijal 
Isto delo kot ga je klobasa ukazov, 
natlpkana po Studlranju ukazov ra- 
iunalnika. Izvedel bo. kaj je algori- 
tam in kako to tudo uporabitl pri 
delu. V knjIgl je poleg desetih samo- 
slojnih primarov programov posve- 
ten prostor tudi tehniki modularne- 
ga programiranja m posebnim vpra- 
Sanjem, kl se marsikaleremu zatel- 
niku zdljo povsem nepotrebna. Qre 
namret za poglavje o tesliranju In 
vzdrievanju programov ter o doku- 
mentaciji. ki naj bi jo Imel vsak res- 
nejti program 

PrelzkuSen program je tisli. za ka- 
terega ie niso odkrili pogojev. v ks- 
(erlh ne deluje pravllno. Taktna ja 
Irditev Oljkistra. kije natlsnjena na 
prvi slrani knjige. Ce vaSi programi 
ne marajo pogojev, v kalenh bi mo- 
rali delovati pravllno. potem ne krl- 
vite raiunalnika. Pomislile raje. te- 
sa se morale 6e nautitl. 
knjige ne moremo svetovali za dari- 
lo nadebudnemu programerju. Vse- 
mu navkljub pa jo lahko svelujemo 
za kakSno drugo darllo ali pa za 
nakup kar lako. saj knjiga pride ved- 
no prav Dobra Se tollko bolj. Pri 
odiotitvi za nakup bo bolrovala naj- 
brl ludl cena, ki pa je prav zmerna. 


Moj I 


Ikro 57 


IGRE 



podre;enim. Ta naiin Komunikaclie 
jporabnika z raiunalnikom je po- 
stal popularer pozaslugi macintos- 
ha <6EM) In se zadnie fata vse bolj 
uveljavlja luQI pri drugih raiuralni- 
krh (atari 520 ST. amlga|. Spektru- 
movci la naOin pozramo ze iz Iger 
SKI STAR, SHAOOWFIRE in F. G. T. 

V prvem delu Fourth Protocola je 


Seveda lanko pred hi 
oOloeitvami igro posnamei. Za to 
ns pora&iS dosli Oasa. sa/ |S Cas 
snemania prioiitno 5 sekund - do- 
daten plus za igro v ceioli. 

V drugem delu igrs |S tvoia riato- 
ga poiskali bomdo, ki js sknta nek|e 
V Londonu. Za razliko od pruega 
dela tuKa) sam hodiS po mestu. po- 
birai in pragisduieS lahko lazns 
prsdmsts In jih uporabliaS. Lahkd 
tudi komuniclrai z osebami. Ki |ih 
sre£u|e& v maslu. Ko boS pri5e! do 
telslonskih Slevilk. lahko isleloni- 
, rai, Predmets. ki jih nosiS s sebO). 
dr2avo (uporabiS lahko pregIsdaS. pr< £emer vdasih 
ifora - imeti mo- odknjeS kakisn nov, pomemben 
predmel (kljud v plaSdu) 2a vsako 


Fourth protocol 

Tip; pustoloviOlna 
Radunalnik: spectrum 48 K 
Format: kaseta (3x48 K) 

Cans: 12.95 lunia 
Zalotnlk: Hutchinson CP 

Povzatek: Izvrstna priredba znanega vohunsksga romana Z( 


sindobiluradniSko 
la Falklandskih otokih. 
la zaslonu vidil vaC ikon (sllCIc). 


nadalievsniu igre I 
1 redno obveScala 
zdravlienia SporoMa le v 
pisuieio na zaslonih Irah monitoriev 

- - - -• '-lu. Viasih 13 sporodi- 

la vsebuie|0 pomembne podatks. kl 
SI |ih IS vredno zapomnitl (lelelon- 
ske Stevilke ltd.). Ker vsi nimamo 
tolografskaga spomina so nam av- 
lorji programa omogoCili shranlev 
leh sporoCII v pomnilnik glavnega 
raCunalnika (pogledamo jih lahko v 

.. .Sdevalna slutba 11 sproli po- 
tilja poroCilB D osebah. ki so suml|i- co (tube). 


se IZ- uporabo (vse ikons so izredno Ispo 

narisanBintakojti|Sjasno kajkale- 

ra pomeni) Ob uporaDi Kaks ikons 
se odpre sno ali ve£ oken (podobno 
kot pri prvem delu). v katerem ss 
IzpiSs takst all nariSejo nove ikons 
Te so pritgans all ugasnjene glede 
na to. all je ukaz. ki ga z njimi lahko 
izvsdsmo. V listem trenulku motsn 






o irko. s 


pred kralkim sanie tistih. ki jIm nl 
nikoll uspelo uganiti prave besede 
za nadal)evan|e igre. N|ihove more 
ie sedai konec. zahvaljuioi novi sot- 
tverskl lirmi Electronic Pencil. 

To novopedeno sottversko hISo 
seslavljaio Sllrie angle§kl progra- 
merji. ki SB ukvarjajo izkliuCno s pi- 
sanjam in diiairiraniem programov, 
marketing pa prepustlio zaloiniku 
(podobno kot Denton Designs, av- 
tor uspeSnic. kot so Shadow Fire, f . 
G.T.H. Rolands Rat Race. Sorde- 
rons Shadow). 

Prvenec (irme Elekironic Pencil, 
Fourth Protocol, je dotivsl nesluten 

na prvo mesto lestvice najbolj Igra- 
nih avantjr v angleSki revijl Crash, 
kl je specializirana za Specirumove 
igre S takim uspehorn se lahko 
ponvalijo leSe Level 9. Beyond. Mel- 
bourne House In Gargoyle Games. 

Kai je vzrok taktnemu uspehu? 

Vsekakor originalen In svei prl- 
slop, skrbno izbrana lema (po knjlgi 
Frederica Forsytha) In zeio visoks 
tehnlCna raven programs (Ikona m 

Igra Fourth Protocol le zaradi ob- 


selaMIE 2e nazaCetku igre te tvoia 
obveSCevalna siuiba obvestl. da ]e 
nekdo od osebis ukradel zelo vaine 
dokumente v zvezi z NATO. Tvo|a 
naloga le odkriti krivca In vrnlli do- 
kumente. sicer boi Izgubll mesto 


gs razbereS Iz predmeta. katerega 
ta Ikona predstavlja (Ikona v o'-' ‘ 
kasete je ramenjena komuricir 
s kasetofonom ltd ). Ikone so pc 
galo. da ti nl treba uganjevati bese- 
de. s katero Dl rad povedal. kaj ho- 
£eS. Nanje preprosto pokazes s puS- 
dlco V obliki roke in prltisneS EN- 
TER. Takrst ae tl na zaslonu odpre 
okno. V niem os se izpite sporoCilo 
all pa IzOlral. kaj bot naroCII svojim 


Med sprehodom po mestu se lah- 
> vozit tudi s oodzemsko zeiezni- 
potreboval 

vredno opazovati. vozovnico. to pa lahko kupis le z 
- — ' — ■' — denarjem. Prtporodliivo je luOi do- 

bro preiskati vse proslore in odpreti 
vse predale, kaiti Orez nekatenh 
predmetov se Do igra zelo kmalu 
konCala. Neka) Informacii lahko do- 
biS IZ svo)ega zepnega raCunalnika 
Naletel boS tudi na nekai termma- 
uporabo katarih pi ‘ " ‘ 


deluvodiS vso opera- 
same), ti )e navoljoSO 
vohunov (to Stevilo ss spreminja 
glede ns Ivojo uspetnost). Vohune 
je zelo preprosto voditi. Za to imsS 
posebno ikono, v katero vpiSeS sa- 
- 'iioZaliS 


inkoliko vohunov telll uporabi- potrebuiet pravitne kode Naspion 


tl (Ikona t 


kamere). Vohuni 

sproti obveSCali o rezultatih (tudi 

svo|ih opazovani (tu pride do izraza naSel 
humor piscev - Ce je opazovanec Ko 
nezanlmiv. vohun sporoCi: -Kot da ' ■ - 
bi opezovel travo. kako raste- 
Tvoj uspeh pri lskan{u sovraZnega 
agenia 11 ponazarja Ikona z diagra- 
mom (uspeSnost ' 

stotkih). 




potrebujeC veliko tifer 
za uporabo dvigal) ki |ih boi 

:o ko'nCaC prva Ova dels, dobis 

0 za tretji del Ta del ima druga- 

1 koncept kot prva dva in vsebu- 
vsai na zaCelku. precei elemen- 
slratsike igre Tu vodil skupmo 


Nasveti za pustolovce 


LUKAVREMEC 


Gremlins 

stop! V krCmo In naplii GO 
BAR. Vzemi kamero In jo ucvri v 
PROJECTION ROOM (proiekclj- 
sko sobo V kinu). Naplii START 
PROJECTOR. 2d8i lahko v miru 
raziskuiei naprej. sa| so ill gre- 
mlinl gledel Him. Ko je films Ko- 
nsc. spat poZenI projektor. 


Ko el V LUXURY PENTHOUSE, 
naplii SET THERMO In dvakrat 
LOWER. Pojdi k Hydromanu. ki 
je zdaj zmrznjen. In odnesi ICE 
BLOCK (ledeno klado). Vmi se v 
PENTHOUSE in naplii: SET 
THERMO. RAISE (2x). SPILL 
AQUARIUM. Dobii GEM (dra- 


gulll. 


V laboralorliu zmeiaj kislino 
in karbonat. Dobii kalcljev klo- 
rld. Odvrzl ge pri Lizardu! 

Emerald Isle 

NesI naideno denarnico na 
POLICE STATION (poticijsko po- 
stajo) In naplii DROP WALLET. 
Dobii boS nagrado (100 notes of 
reward money). Pojdr na otok s 
Irgovinaml. Kupl kladivo In Izvl- 
laC. hrano In allko. Sllka spada k 
zakladom. S kladivom odpri de- 
Sko V kolibi (PLANK. WOODEN 
SHACK) in dobii boi desko. Nest 
|0 V SOGGY SEDGE In spusll 
(DROP PLANK). Po]di Cez pre- 
pad. Sled! N - E - N - UP. 
PreiiCi prod, da boi neiel klju- 
Cek. T^a uporabi za sloipno 
uro. Pritisnl 0 - IN. Naiel boi 
koiiek piratskega naCrta. Pojdi 
V alolp In napiSi START CLOCK. 
Ko boi pognal uro. ti bodo sreC- 
ni meiCanI z Zupanom na Calu 


izroCllt kljuC mesinin vrat. Na tr- 
gu odpri vrala In raziskui naprej. 
Z izvijaCem In s kleiCami po)di 
do dvigala. Tipkaj. UNOO-PLA- 
TE. MEND WIRES. PRESS BUT- 
TON. Tako se lahko peljei gor. 
Zahodno od HILL SLOPES (po- 
boCjB griCev). kjer je sknnja. na- 
pli< TIE ROPE. D-E-N-E. Koplji. 
da dobii CORNET. PriveZI sidro 
na Coin (TIE ANCHOR); s 
THROW ANCHOR se zasidrai na 
morju in lahko raziskujei globi- 
ne. V letatu te Cake ie an zaklad 


Hulk 

PoIJa so in, na vsakem koptjl 
(DIG). Nato natipksi GO HOLE m 
spet kopl|l. Kmalu izKopljei 
GEM. ie globlje pa poetane vro- 
Ce. Poakusi uporablti ventilatoi 
(FAN). Na vsakem pol|u pojdi v 
DOME (kupolo) - tarn so pred- 


58 A 



ne. kar saveda pomeri. da moraa 
bill pri opravlianiu naloge dovolj hi- 
ter Tudi graliPno je tretji del pov- 


SLOVAR 1 

Kode ledna: PHOENIS. FI- 
REBIRD, ROCKET. 

Koda V Blenhelmu. NATO. 
PAPER (1 -5), MOD, CABINET, 
FOREIGN, ABBS, STANISTAV, 
PIZZA, MARAS. PASTERNAK, 
FAULKNER. BRACTON, 
THORN. BLODWEN, TRADE, 
NAMES, DELIVER, NILSON. 
OMPARAOE, SHOULKIR. 

Kode V Stockholmu: COM- 
MANDER. INCIDENT, NILSON. 
STENBERN, ROSENCRANZ. 
Telefonaka itavllKe: 

- SECURITEPSA79265B56 

- BLENHEIM 04382731 

- MEDICAL SECUflITE 
71286989 

- SIR ANTHONE PLUMB 
12377563 

- PHONE BOS 02586141 

- TOOTING 179794433 

SLOVAK 2 

Dvigala: EPC, ASPENT 
Zapnl faiunalnik: LIFT. PO- 
EM. CODE. BARBI. BLOD- 
WEN, TREASURE, TRAVEL, 
WASHER, FASLANE, MONEY, 
AUTHORIS, SEARCH, HELP 
(ne priporoiamo). 

Terminal. PRESTON, FRE- 
IGH. BREMERH 
SploSro: SVETOFOR, TO- 
URIST. GUIDE. PAPER, MA- 
CRAME, BOOK, MODEL QUE- 
EN, QUSTI, DISPUTA, CAME- 
RA, INCIDENT, IMIGRATION. 

Telefonaka ilevllke: 

0412026. 03042078. 427010, 
02726614, 0255502. 

Slire in teiefonske itavilke 
ne delujeio zmeraj, temveP od- 


aem dnjgaPan kol prva dva in le 
primer klasiPne grafipne avanlure s 
takstovnim vnosom. Najprei moral 

jih komandoaov. Ker le v tern delu 
veliko leksta, je igra tudi veliko Dolj 
zabavra. radunalnik pa na sreio 
pozna tudi ukaze, kot so HELP. DIC- 
TIONARY ... Ko oneaposobil so- 
vraZnikovo skuplno. te deka le te 2 - 
ko delo ceaktiviranie atomske 
bombe. Vstavili moral pravilno lifro 


OPOZORILOj ee ti igro -zabrile 
van- (USR 0, freeze), se labko zan- 
valil lugoslovarakim PIRATOM. ki 
so igro neatrokovno upoiasnili 
(normalna nitrost pn vditavanij)! 
Piscema tega eiarka vseh treh de- 
lov igre kljub nekajledenskamu 
igranjii ia ni uspelo kondati, ker pa 
sva pra»a hekerja, sva igro poskusi- 


Prvidel: 

- Predlagava 1i. da najprei po- 
lliel vohjne nad Mrs. ABBS m rato 
nad^Mr ^LEN. Podakai na rezulla- 


- Ko se bol odiodal o kazni gle- 
da STANISTAVA. 3i izberi posabno 
opci|0 (Other suggeslions) in ga po- 
sKusI pridobiti na svojo stran (vtip- 

- Ko zveS Zalostno resnico 0 AL- 
LENU. obrani mirne Zivce (I) In bodi 
prizanesljiv. 

Opazui gospo SOPWITH, kaiti 
le ona le kljud do nekaterih sknv- 
nosti. . . 

- Pozorno opaZLi veselo druSdi- 
no, ki se zbira v picenii (FAULKNER 
in GENOVESE). 

- Zaradi vsesplolne varnosti 
naznani BRACTONA Oddelkj za 
menlaino higieno. sicer bos imel te- 
zave s spanjem (telelon in podobne 
stvari . . .). Ko le vpraSajo za razlog. 
vtipkai -SATANIC WORSHIP- in vsa 

- Ko zveS za umor gospoda 
WARBURTONA. se ne dai zmesti in 
poslji preostale vohune na opazova- 
nje niegove nezveste Zene in njene- 
ga ljubimoa. Ko te obvestijo o pake- 
1u, teiefoniraj poSti in dvigm paket. 
V paketu je truplo. Trikral lahko pgi- 
DaS. ilgavo... 

- Opazui JOHNSTONA in njego- 
vega pri|atel|a in ko zveS resnico, 
izberi -APPROACH JOHNSTON- 

- Oe boS dovoi| priden. boS lah- 
ko odietel na sluZbeno potovanie v 
Stockholm, tu pa je tudi kljuC do 
glavne skrivnosti. Samo mimogreda 
- Stockholm ni majhno mesto. 


Drugi del: 


- Ce ne boSnaSei kljuda In odpri 
predala u pisaini mizi, se ti lahko 
zgodh da boS ostal brez denarja... 

- Ce sezegreS velikega vohuna. 

zato te^glavni radunalnik ia pozna. 
PolSei ga in vtipkai svoje ime (PRE- 
STON). 

- Nekateri ima|0 roie radl. drugi 
pa jih prodaiaio . 

moral v podzemni ieleznici (TUBE) 
presiopati - podobno kol pri Sher- 




razildnega kalibra. le poiskati ga 

- Ponekod seboS moral legitimi- 
rati, sicer ne boS mogei napre; all pa 


le bodo aretirali. 


Tretji del: 

- Sifra za tret|i del se glasi: TIP- 
TREE (prilmek angleSke pisatel|ice 
SF. ki le kl|ub mladosti (16 let) zelo 

- Nazadetkuspravi vsoposadko 

- Oborozitev: dve brzostrelki 
(ena ja premalol). specialna vodna 

- Rodno bombo (GRENADE) ak- 
tivIrH s PULL PIN in vrieS s THROW 
GRENADE. Nalo moraS vpisati Se 
smer neba. kamor nodes bombo 

- Pomni; zivlienie je vredno ued 



- Ce tezanima poloiai voiaka. ki 
ga trenuino vidiS. vtipkai STATUS. 

- Za druge informacije vtipkai 
WORDS 



Prvih deset 


Mojega mikra 


( 1.) 1, Match Point Psion spec. 48 

( 2.) 2. Spy versus Spy First Star spec. 48 

{ - ) 3. Sorcery Virgin C-64 

3. 4. Match Day Ocean spec. 48 

(-)5. Pssst Ultimate spec, 48 

( 3.) 6.-7. The Way of 

the Expl. FlstMelbourne House spec. 

( 9.) 6.-7. Knight Lore Ultimate spec. 

(10.) 8. D. T, ' SupertestOcean spec. 

( 8.) 9. Ghostbusters Activision C-64 

( -)10. Hypersports Imagine spec. 48 


B6 

69 

52 

35 


13 

8 


*°2rBb la prvo nagrado dodelil Jovanu Kokolovieu, Nan 
208/32 11070 Novi Beograd. Dobil bo kniigo Spaklrum pi 
darilo Mikro khiige (P. P. Box 75, 11090 Rakovica, Beo: 
lahko narodite tudi kh|igo Commodore za sya vremena) 

Drugo nagrado, rokovmk Computer 198. preime: BobI 
Nas. KarpoS 7-1/3, 97000 Bitola. 

Trelio nagrado, kniigo Program! za mavrico. bo dobii 
Merzel, Knazdol 20. 61420 Trbovlje 

Cetrto in peto nagrado, po eno kaaeto z igrami, bosl. 
Branislav Budisavlievic, 29. novambar 10, 28220 Kovin 
Murdiev. Orce Nikoiov 83/a. 91000 Skopie. 


Naileimo Se nekaj nainovejSin iger. napisamh za spectrum 48 ■ 
(kmalu Jih bodo naibri priredili tudi za druge ^adunalmke 

tu|ih recenzentih. 

Gladiator: zaloznik Domark, 8.95 (unla. kung-fu na nmski nadin 
ocena 4. Wham! The Music Box: Melbourne House, 8,95 funta 
glasbeni program. 5. Geoff Capes Strong Man; Martech. 8.95 lunta 
krmilii silaka, ki prevrada aviomobile, 3. Tau Cell: CRL, 9.95 lunta 
vesoljska avantura. 5. Brainelrom: Bubble Bus. 1,99, klasidni zaklet 
grad. 3. Endurance; CRL, 2,95 funta. motociklislidna dirka v Monzi 
5. Zool: Bug-Byte, 2,95 funta. pretep z duhovi. 5. Star Firabirds 
Inaight, 7,95 lunta. vesoliaka avantura, 2. 



&SS 


-NOVO PRI MLADINSKI KNJIGI ■ 


CAS JE DRAGOCEN - NAJVEC GA PRfflRANITE 
Z NAJHITREjSiM RACUNALNIKOM 


AA1ARI 520 ST 


• kot nalaSi za vefije in manjSe 
delovne orgamzacije, 

I za ufienje in izobratevanje 
na vseh stopnjah, 

I za hitrejSe m pravilnejSe 
odlodanje, 

I za zahtevnejSe upoiabnike, 

I za danes in jutri 


Radiuialniaki sistem ATARI 520-1', 
ki ga je mogobe povezati v mreio, sestavljajo; 

- 192 K ROM.IM 
RAM, mikroprocesor 16/32 bit M68000, jugoslovan- 
ska tastatura, operacijski sistem TOS, vgrajen VT- 
52 Emulator, moznost priklopa na vse tiskalnike in 
elektronske pisalne stroje; programska oprema: 
urejevalnik besedila ST- Writer ,VT-100 Emulator, 
prevajalnik BASIC, prevajalnik ST LOGO in preva- 
jalnik ST PASCAL; 





- 6. b.,zaslon 30 cm, moznost razlibnih nastavilev; 


DISKETNA ENOTA SF 314 


- oboiestranska (zmog- 
Ijivost 1 M) all SF 354 - enostranska (zmogljivost 
500 K); 


(MOUSE) in 

Prodajna cena celolnega sistema (brez prom, 
davka - za pravne osebe) znaSa 1,440.000 ozi- 
roma 1,340.000 din (z enostr. disketno enoto 
SF 354). 

V to ceno je 'vkljufien tudi 1 dan solanja za vse 
kupce! 

(Dokonbna prodajna cena se obrabuna na dan 
dobave!) 

Sistem ATARI 520 ST -f z disketno enoto SF 354 
(500 K) je ze na voljo, sistem ATARI 520 + z 
disketno enoto SF 314 (IM) in printerjem ROBO- 
TRON 6311 K (cena celotnega sistema - s printer- 
jera je 1,690.000 ilin) pa bo v prodaji v 60 dneh! 


Servis zagotovlfen! 

Cnoletno jamstvo! 

Sistem ATARI 520 ST-f bo v letoSnjem letu mogobe 
be razSiriti. 

V 90 dneh bo na voljo poslovni programski paket 
po LOTUS 1, 2, 3 in skoraj 160 ze pripravljenih 
programov (seznam si lahko ogledate v knjigarnah 
in papirnicah Mladinske knjige! Orubba ATARI 
zagotavija v letu 1986 tudi moznost uporabe MS 
DOS programov (kompatibiinost IBM!) - vse za 
dinarje! 

Zmogljivost osnovnega sistema ATARI 520 ST-i- 
boste poleg tega lahko kmalu razbinli be z 
DISKOVNO ENOTO WINCHESTER (zmogljivost 20 
M) s predvideno prodajno ceno 1,420.000 din. 


RAZMISLITE IN SE ODLOCiTE - 
Z ATARIJEM BOSTE LAHKO MISLIU IN SE 
ODLOCALI Se VELIKO HITREff I 


Za naiodila in informacije se oglasite na nasiov: 
MLADINSEA KNJIGA EiP, Crosistiiiu oddelek, Titova 3 
Ljubljana, tel. (061) 215-358 all neposiedno v naSih posiovalnicah 
Ljubljana; Knjigania, Titova 3, let (061) 221-233'449 
Papirmca, Tilova 3, tel. (061) 211-831 
Maribor; Knjigama, Partizanska 9, lei (062) 21-484 
Celje; Knugama in papunica Slaneiova 3, lei. (063) 21-236 
Kranj; Maistiov ng 1 (064) 21-231 
Novo mesto; Giavni trg 9, tel. (068) 21-525 
Zagoije ob Savi: Cesta zmage. tel (061) 811-061 
Tiiovo Velenje: Kidriiieva 5. tel. (063) 855-827 
Sloven) Gradec: Glavni tig 18. tel (062) 842-071 
Tolmin: Trg marSala Tita 19, lei. (065) 81-325 
Zagreb: Trg braisiva i ledinatva, lei. (041) 422-460 






IGRE 


boStjanvirc 


O programih za C 16/plu8 4 
smo pisali te decambra la- 
ni Od taKral le iz^lo ie ne- 
kajzelo Kvaliteimh iger. predvsem 
emulacij S C 64: Locomotion. 
Jump Jet. Cave Fighter. Zodiac in 
z zamudo Cuthbert Enters the 
Tombs of Doom. Naprvi pogied^e 
ta igra podobna kak$ni 101 . razii- 
eici Jet Set Willyia, vendar ni tako. 

Program dobite v veliki in pisa- 
ni piastiCni ^katii formaia A 4. Pra- 
vo preseneCenje vas £aka Sele v 
notraniosti. Tam so kaseta, pri- 
rodnik s 16 stranmi, prijavnica za 
Cuthbert Club, posebna dopisni- 
ca, na katero napiSete svo)e re- 
kordno itevilo toik, m plastidni 
obesek, zaSditni z 
tela V Angliji. ki ima verjetno svoj 
pomen v ign. 

S priiavnlco za Cuthbert Club 
lahko dobite Cuthbertovo brosko 
in revijo Cuthbert Chronicle |mi- 
mogrede, Cuthberlova silk 
zaiditni znak Microdeaiaj. 5 
lujele lahko tudi v nagradm ii 




0 reSil 

na|ve4 tega programs. Pnrofinik 
)e pisan v stari angleSdini in vas s 
skrivnostnimi besedili popelje v 
svet katakomb. S tern je hiSa Mi- 
crodeal potrdiia tisto. l 
dokazala z veliko in razkoino 
stoinico na londonskem radunal- 
niSkem sejmu PCW. 

Pa pogleimo scenari|! Nekega 
One ste sami doma in se odpravite 
na podstreSje. Tam odkrijete zani- 
mivo knji^ico. pravzaprav oporo- 
ko z zapiski starega Yesmona Hy- 
sa. Cloveka, ki le leta 6502 n. 1 (I) 
raziskai sto katakomb nekje v An- 
gliji. Suml. da se v globinah labl- 
rints skriva lempelj egipCanskega 
boga Raia. Ker je Hys ie star In 
bete2en. ti prepuSda dosezke svo- 
jega raziskovanja in 2eii. daTI na- 
dal)u|eS njegovo ml$i|o. 

S tern $e igra toiezaCne. Vsega 
skupa) le ve£ kot dvesto kata- 
komb. ki pa se moCno razliku[e| 0 . 
V nekaterih sobah so zakladi. Po- 
leg kljuCev so pomembnl vsi pred- 
meti. ki vam napolnjujeio darobne 
svetilke. S svetilkaml lahko za ne- 
kaj sekund omrtvidite poaasti. S 
seboj Imate Se Zarek, s kalerim 
manjSate Stevilo sadistiinlh sak- 
sofonov, duhastih duhov. okro- 
gllh nozev m pisanlh lietoplrjev. 
Proti tern Zarkom so odporni sa- 
mo hudidl, kl pa jih pokon£aio 
svetilke. 

Ker vam pnmanjkuje zraka. mo- 
rate kmalu odpreti nova vrata. Se 
posebe) bodlle pozornl na kata- 
kombe, kl so v obliki iniclalk. Za- 
piSlle si te drke, prav vam bodo 
pri£le! V nekaterih prostorlh so 
teleportl. kl vas vrzejo v kakSno 
drugo katakombo. tako da zguPI- 
te vso orlentacl|o. Priporodljivo je 
risati zemljevide. 

Igra je po nekaterih znadilno- 
stih podobna znanemu Fredu. 
Animaciia le Cisto spodobna. du- 



dlm se le, kako se je avtorjem 
posredilo spravitl tako kompleks- 
no zadevo v skromni pomnilnik C 
16. Po mojem je to ena naiboIjSih 
iger za C 16/plus 4. Igra, zaradl 
katerese lastnikom C 16/C 116 ni 
treba sramovatl pred lastniki C 64 
In spectruma. Ko se je Ooste nave- 
liiall, se lahko s Cuthbertom pre- 
selite iz mradnih globm v vesolje. 
To je pa 2e Cuthbert In Space. .. 

2ELJKO MANCiC 


Z amislile si. da pozno ponoCi 
(all zgodaj z|utia|. kakor vam 
drago) Oedite nad svo|lm Ijub- 
l|encem (uganlli ste - Crna ikstla 
mavrlCne barve) in skuSale z mode- 


sluZb deZurnih 24 ur. Utrujeni ste. 
izCrpani, s krvavimi oCmi, vendar ste 
se odiodlli. da doste poskuSali Se 
enkrat. In ledei vskoCite - ker ste 
Izbrali napaino Slevllko v llnijo ne- 
kega drugega raCunaimSkega slsie- 
ma. Zaslon pomodrl In na njem se 
pojavi eudno vpraian)e - LOGON 
PLEASE: odino od vas prieakujejo. 
da odtlpkate Sliro in prodrete v ei- 


PreprlCan sem. da |e takSna Zeija 
mnogih naSih hekerjev, znanih po 
»razbl|an|u- mnogih komercialnih 
zaSdt. zammanje pa so razpihali tu- 
de nekateri ameriSki (ilml o te] temi. 
na primer -War Games-, v katerem 
petnaistletnik prodre v centraini ra- 
Cunalnlk Pentagona In si odpre vra- 
la do mnogih super skrlvnosti. 

Prav to le zadetni scenarlj nove 
igre hiSe Activision, igre Hacker. 


Igraje brezdodatnih navodil. pojas- 
nil all predlogov. zaio le Se bol| 
skrlvnosina. zanimiveila in teZia. 
Oslaja nam samo reklamno geslo za 


nem polozaiu V preieiem sporodilu 

cija izgubila pomembne laine d^ku- 
menie. katerih dele imajo vohuni po 


Igre ne moremo imenovati riii pu- 
stolovSCma nili arkadna igra. Nekaj 
vmes le. loda kl|ub temu |0 priporo- 
dam igralcem, ki radi mislljOdb igri. 
Izvirns zamisel m dobro izvajanie bi 

V sami igri ste v vlogi tajnega 
agenta s posebro nalogo. da druZ- 
bl. za katero delate, zagotovite pre- 
vlado nad vsem svetom To uresni- 

druglm pa tudi, ko kopliete predor 
pod Atlantskim oceanom (zanimivo, 
kajne?). V vsakem primeru pa se 

vedno teZja vpraSania in preizkuS- 
nje - napaden odgovor pomeni ko- 


Ko se vam posredi prodreti v sl- 
stem. se na zsslonu prlkaZe sklca 
podzemeijskega centra (SRU - 

vas zahtevaio. da zagotovite pravii- 
no delovanie naprave. Kl vas potem 

poraclje MAGMA, za katero delate, 
tudi uradno spreime. Nato pridele 
pred zaslon. na katerem je zeml|e- 
vld vsega svela. vpiSete svoie ime. 
medlem ko le poloZaj vaSega centra 
(SRU) oznaden s pobllskavaiodim 




Na levi strani je nexe vrsie men, ki 
vam omogoda, da zapustite podze- 

todkah mreZe, ki predstavlja|o loKa- 
ciie vedjih svetovnih mast, daije da 
uporabite mtrardede Zarke za ne- 

Osradnji zgorn|i del prikazuie po- 
gled IZ kontrolne sdbe. zgorai des- 
no pa sd kompas in predal za Intor- 





IGRE 



The Neverending 
Story 

Tip: pustolovtilna 

Raiuoalnik: soKtrum 46 K. commodore 64, amstrad 
Format: kaseta 
Cena:9,95 funte 

Zaloinik: Ocean Software Limited. 6 Central Street. 

Mach eater U2 5NS 
PovzataKiUaoda je V tvojih rokah. . 

OeanB;9/9 


ne upoatevamo te nerodnosti. le 
igra imenitna. V prvi tretilni zaslona 
se riaeio slixe. spodnjl dve sta zase- 
deni s tekstom, pisanim s Crkami, 
jstreznimi atmosleri. Lokaclje se 
navadno opisuieio le tekstovno. ali- 
ke pa ti povedo. kaj (ali kdo) le tarn 
In kaj nosit s saBo. Ceprav so majli- 

primeriali s tistimi pri jgri Shadowfi- 
re. Ko piSeS ukaze (boli malo jih |e - 
glei slovar), ni odziva (klik) ali desa 


NEVERENDING 

S- # 2 

•'/I 1 

axW S I 

'vK*- 

iV' ■ 

_ Jkl/_U\v' 

t^./IX /l_l/' 

1/ A 

/l\7 b 

a 

-Lf 

i i u 
“rn \.b 
C-/^ / 




1 C 


SlovaF 

Popoln je. koc po navadl )a nastal 
i pregledovanjem koda. ZadoSda. 
da vpl§ej prve In £rke 2elene Besa- 
da. NekalBrim okrajiavam niaem 
naiel usirezne besede - la so zOra- 


Z8ri|. Pojdi na vznod do teleskopa in 

leZen in ti pove. kako boS brez tve- 
gania vstopil v preroiiSbe, leZeOe Se 
bolj )uino. S karto in Skralovim na- 
svetom znaS zdaj sain priti tja, zato 
lega ne bom pisal. S lem preideS v 
drugi dal igra - vIdiS. da le Slo hitro. 

Ko naloziS drugi dal, sa znaideS 
sredi vadinoma porjienaga mesla 
Spook. Pazi. kod bodiS, da le ne 

pripomodkov ^ r^iskovanje pod- 
zemlja (vrv in sijoia krogla). Jabol- 

omili nekakSen sirup - nanj $e nl- 
sem naletei. V poruSeni bidi malce 
savarno odslram desks in prikazai 
sa bo prahod v podzemlje. Po|dl doi 

njo, lam poberl noZ. TudI ploCevIn- 
ka (enkrat vzbodno) bo Sa zelo ko- 
rislna. Zdaj poskudaj prIti v sobo s 
kljuCem. Aha. ne gre zaradi podgan. 
OdprI plodevinko in |0 spjsli ba lla. 
Popot privabi podgane, te zadnejo 
slikall po belem praSku In bliro po- 
ginejo. Tako lahko pobered kl|ud. 
Sled da do mreZe in jo prerezi z 
noZem. Kar nadaljj) na zabod. Pri- 
ded do dveh celic. V ebl baided vol- 
ka Gmorka, drugo pa labko odkle- 



kanski kovanec (giant coin). Pojdi 
nazaj na svetio (skoz knjiZnico) In v 

stolp. Zdai'ved o igri loliko kol ju. 
Predlagam, da se je resno lotid. 6e 
bod sllbo napredoval. me poklidi na 
(061) 348-270 all. da OoIjb, pidi v 
Mikro. Valiko uspaha! 


DRAGOMIRGOJKOViC 


Mi 


0 oslali V moiem 


lidno gratiko. zvok in drugo. loda 
tame tab iger so bile Ze davno preZ- 

(med boljdimi) ni zadrZal ved kot 
nekai dni. Preden se le poiavll ta 
program, sta zame obstaiali dve vr- 

1 . tisti. ki oslaiajo v mojl zblrki: 

2. tisll. ki |lb zavrZemo v small 
skupno s kasato. 

ga V njei predstavliam Beach Head 
II. To rubriko aam Imenoval -izredni 
program!-! Prvo. kar zbuja obdudo- 


L-spreminjanie teZavnosti igra 
C-spramInjanje konirol (da vam 
ne usirezaio Ze dolodene) 

Zbiramo lahko dve strani (Zavez- 


a igra. Oglep 


sijih. 


, I zadelek igre in 
brai, da bod zaveznlk. je tvoja nalo- 
ga izkrcatl padalce iz halikopterja in 
|ib z zanesljivo roko pripeljati do 
zaklonidd pod diKtatorievim bunker- 


prltlskom 


IvrZed iz 


la gumb za strei|< 
naslednje: 
nasladnjaga padaica la 
i dele, ko le prejdnil prii 



ga, vsl drugi pa brez i jzgod dose- 
Zejo 0llZ|i zid: 

- bodi pazljlv, kajli ved ko bod 
izgubll Ijudl. manjde bod imel moz- 
nosli, da opravid z drugo tazo igra. 

Premikanje poleka lako. da na- 
tanko spremljad belo drto, ki se ves 
das giblje od leva do dasna. hkrali 
pa s priilskom na gumb za slreljenie 
In dolodanja smeri, v katero Zeiid. 
plane padalec na planjavo In slede 
proti zidu. Potem nad njim nimad 
ved nadzora. Sam se bori za svoje 
Zlvljanja. Zdaj z drugimi ljudml na- 
paded diklalorjev bunker. OboroZen 
si z rodno bombo. ki jo lahko vrZei 

no se gibaj. Kreni v cikcakasti smen. 
da se izogned strelom. TudI tukaj 
Imad da en -catch-: ko dolodid. s 
kateraga zidu bod krenil. lahko lako] 

ijanje in videl bod de enega svojega 
vojaka. kl le preskoill zid In se plazi 
s strani proti bunkerju. Ko z vsem 
modtvom preskodid to oviro, se prld- 
ne drugi del Igre. 

2) Zdaiiebojvnalranjddlnidikta- 
torjsve palade. Toliko Ijudi imad. ko- 
likor se jlh la prebilo pod bunker. 
Tvoj vojak je podasi krenil pred pa- 
lado, ti pa streljad s topom na nevar- 
nostl. ki ga ogroiajo. Teh je ved: 

- vojak navrhu palade. od koder 
mede nanj bombs; labko ga zade- 
nad. vendar ti svetuiem. da se ne 
trudidz njim, saj obldaino zgredi: 

- vojadko vozHo, ko je v IstI rav- 
nini kot Ivoj moZ, ga s slastjo mitra- 

- tank, kl povozi tvojega vojaka; 
lahko ga onemogodid. de ga zade- 
ned V gosenice: to vel|S tudi za vo|8- 
dko vozilo: 


ravad vkrcatl v nelikopter (gor in 
doi). Nato se pustolovitma s priti- 
skom na tipko za streljanje zadne' 
Halikoplar je treba 

prldl|ivo naiboljdi del igre. zlasli za- 
radi dudovite gralike. Helikooleria 
de risem pripelial do konca p>oti. 


-vardevatl- z moZmi za konec in 
podlljatl V boj prazen nelikopter. Ko 
izgubid vsa heliKopterje ah moze. 
pridned zadnjo igro. 

4) Ta laza je kondm obradun mad 

zaveznlk). Ti in tvoj sovraZnik made- 
ta nakaj. kar je podobno pahcam. 
pri demar skudata zadeti nasprotm- 


ko pa pritisne 
potem streija 


lalico prad njega. 


rzognil njegovim pahcam lahko < 
skodiS (desho) all se sklonid (lav 
Slednje |e korisineie m zanesljive 

To je pribhZno vse. Prijetno 
igraj in na vznemiria) se preved. r 
zgrabi joystick! 



63 




Koncno je tukaj in prepricani smo, 
da bo esrecil mnoge Ifulnike 
Commodorjevega C>64. 

Novi commodore 128, osebni rocunoinik, 
ie izreden racunalnik po ixredni ceni. 


Osebni racunalnik s 128 K 
spomino, novim 80-kolonskim 
monitoriem 1901 in novim 
hifreisim floppyjem 1571 
(3000 znakov v sekundi). 


128 so fako rekoc frije 
racunalnik! v enem, in to zofo, 
ker lohko dela kof C-64, 128 
oli CP/M, pomnilnik lahko celo 
rozsirite do 512 K. 


Mislimo, da je ob vecji 
zmogijivosti racunolniko 
pomembna tudi primerna ceno. 
To [e provzaprov nojvazneise 
in rovno to Vom ponujomo. 


Novi Commodore 128, racunalnik po izredni ceni. 
Kmalu V prodaii. 

Predaia: KONIM Liubljono, Titovo 38/8, telelon: 312-290 

MAXIMARKET Ljubljana, Trg Revolucije 1, felefon 222-122 




KONIM 

UUBUANA 
Titova 38 


POUOOPSKRBA Zagreb, Vorsovska 5, tel. (041) 218-235 
MAKEDONSKA KNjfGA, Skopje, Partizansko 17, tel. (091) 221-255 
METALSERVIS Beograd, Karoajord|evo 65, tel. (Oil) 186-333 
PLAVA LAGUNA, Porec, OOLJR Moloprodajo, tel. (053) 315-391 
MLAOOST ZAGREB, Computer shop Beogrod, General Zdonovo 33, 
telefcn; (Oil) 331-162 



buKom. krinko na obra 2 J. odigral 
svojo najnoveifio viogo v ra£unalni- 
aki »gri U.5. Golda Njegova naloga 
ni mil naimari preprosta. Hodobni 
g'aS£ak le ugrabil Zorrovo izvoljen- 
ko. ki pa se |l |9 posre£ifo. da mu je 
to sporopila. sa) je s suoiega balko- 
na vrgla robPek. 

Ce boste sledifi drznemu ugrabi- 
(el|U, bosle pnspeli do samotnega 
gradu Tpda vaiaizvolienkaie. 2al. V 
naiviSjem siolpj Most 6ez larek pri 
gradu pa je dvignjer Lanko relite 
svoie dekle. vender ae ne tollko aa- 
naSali ns moi kakor na iznaidliivost 
in nekai spretnosti Zalo takoj do 
zaslona, datrtega po vrsli. de Sleje- 
mo od zadetka. V zgornjem levem 
kotu zgradbe boste opazili valiko 
steklemco vina Da bi |0 dobili, po- 
barite kl|jd. ki |e ob slopnicah (pri- 
tisk na tipko za strelianje) in se 
povzpnile Nalo skodite na postet| 0 . 
ta le na dnu zaslona. in na drugo 
stran zgradbe Pobitite nato do po* 
kopaliSda. ki je bJizu graSdme 
Povzpnite se po stopnicah do stre- 
ha in nato pojdite v zgradbo na levo. 
Zdai le pot do steklenice prosta. 


kliudam v Zepu. vzemite ta predmel 

zaite po brSljanu. ki raste ob zgrad- 
bl. Nato pojdite po stopmcah do 
streha sosadnie niSe na desno V 
spodnjem desnem kotu boste opa* 

vedassvoiimznakom -2- Predtem 
odnesite pedat do pedi. ki je poleg 
krave. polo2lle ga In podakaite. da 
pedatno ielezo zaiari. skadite pn 
tem po rnenu, da razpinate ogeni 
Ko bo ielezd razbeljeno, pritisnite 
kravi pedal. - Nato pojdite po nov 
predmet ' po zvon. ki ga morale, 
potem ko ga poberete. odnesti do 
zvonika nsd pokopsllSdem Ker gre 
23 dva zvonika. morale pnnesii de 
en zvon Od zvoitenja se bo odpri 
grob' Ceprav vse poslaja na mod 

ijo. temved poidile po nov predmet. 
Presenedeni boste. ko boste zegie- 
dali (robento. Zakaj Irobenia'’ Spre- 
bbdite se v zaslon na levo in se 
uslsviie na desni poleg gugainice. 

od slrazarjev in vas vrgel kviSku. 
Zgrabite palico, ki Strli iz delne sIra- 



sorazmerno z vaSo velikostjo Nato 
poriiiiie do krdme (dva zaslona v 





IGRE 



ReSitev avanture Golden Baton (C-&4) 

TOMA2 suSnik 

LOOK LEAVES-GET SWORD-GET CLOAK-S-CUT BflIARS-GET 
ROPE-N-N-W-THROW ROPE-CLIMB ROPE-LOOK HOLLOW-GET 
RING-D-GET ROPE-E-N-KILL WOLF-PUT SWORO-GO PATH-GET 
STAFF-N-N-N-SWIM-THROM ROPE-CLIMB ROPE-D-WEAR CLOAK- 
GO ARCHWAY-REMOVE CLOAK-PUT CLOAK-RUB RING-E-QET 
HELMET-GET HORN-W-W-GET LAMP-RUB RING-PUT RING-GET 
MATCHES-LIGHT LAMP-PUT MATCHES-LOOK STRAW-GO HOLE- 
GO DOOR-GET HAMMER-S-WAVE STAFF-WEAR HELMET-READ 
STAFF-SAY AKYRZ-REMOVE HELMET-PUT HELMET-PUT STAFF- 
GET QUARTZ-E-WAVE QUARTZ-LOOK LIZARD-PUT QUARTZ-GET 
KNIFE-W-N-N-GET MIRHOR-S-W-U-E-GET KEY-UNLOCK DOOR- 
OPEN DOOR-PUT KEY-MOLO MIRROR-GO DOOR-PUT MIRROR- 
GET PARCHMENT-READ PARCHMENT-PUT PARCHMEMT-S-S-U-S- 
S-S-S-S-S-S-W-N-GO CABIN-LOOK BARREL-GET SALT-D-S- 
HAMMER PADLOCK-PUT HAMMER-GO DOOR-GET RAFT-N-N-PUT 
SALT-GET SLUQS-N-N-FEED CRAB-SAIL LAKE-BLOW HORN- 
THROW KNIFE-GET BATON 

Opomba: verzija programa. kl Kroii na naSem -triiSdu-. blokira. 
de vtipkamo zadnjih deset ukazov ob sliki. Stisnemo lorei le tipko 
RETURN In vtipkavamo v teksinem radunu. 

In kako pridemo do lakdne in podobnib reSilev’ Preproslo z 
naslednim prograraom, ki ga vtipkamo. ko smo ie naloZili avan- 
turo; lakrat izvemo. katere ukaze oz. gesla razume radubalmk. 

10 FOR I = 26000 TO 40000 
20 P = PEEK (l| 

30 PRINT CHRS (P). 

40 FORT = 1 TO 100 i REM OOLOCiMO HITROST IZPISA 
50 NEXTT 
60 NEXT I 

Drugo ja le ie stvar logike In povezave v smiseino celoto 
ReSilev In program za odkrivanje sta nastala ob pomodi prijalelja 
In velikega Ijubilelia radunalniiklh avantur Miloia ZeZlia iz Zadra 


Popravek oz. dopolnitev k reSitvi avanture 
The Hobbit (MM-8/85, str. 71) 

Popravek 

□ARK WINDING PASSAGE ELVISH CLEARING 

SW SMASH WEB |in ne SWASH 

WES') 

D W ltd. 

W (la smer manjka!) 

E 

OPEN DOOR ltd. 

Dopolnitev oz. neka) -krltldnib Izbodov-: 

RING - BEORN'S HOUSE: N-SE-W-N-D-S-W-E-UP-E-E 
DARK WINDING PASSAGE - BEORN'S HOUSE SW-D-W-E-OPEN 
DOOR-UP-E-E 

DARK WINDING PASSAGE - RING: SW-D-WAIT (da pride Goblin)- 
N-SE-E-TAKE RING 


65 


LTH loske tovarne hladilnikov 
Skofja Loka 


Prodajnl odoelek 

tel. (064) 60-091 64220 Skotja Loka 
leleks 34-519 LTH YU 





Vdibnite - to /© 


Pariz! 



te zablestel 
'jean Mane Pascal 
s svojimi disavami. 
»Utopia«, »Naive«, 
Orphee«, Aimee«. 






• doplacilo 


Prenosni mikroracunalnilif HX-20, PX-4, PX-8 
Osebni mikroracunainikr: QX-10, QX-16, EPSON PC 
Tiskalniki A4: LX-80, LX-90, RX-80, RX-80 F/T+, FX-85 
Tiskalniki A4/A3; RX-100+, FX-105, LQ-800, LQ-1500, SQ-2000 
Prenosni tiskalniki: P-40, P-80, P-80X 
Marjeficni tiskalniki: DX-lOO 



Generaini in izkijucni zastopnik za Jugostavijo: 

LJUBLJANA TOZO Zaslopstva, Celovska 17S, 61000 Liubljana 
lelefon: 061 S52-341, 5S1-287, 552-182. 
telex: 31 639
Internet Archive Audio

Featured

Top

Images

Featured

Top

Software

Featured

Top

Texts

Featured

Top

Video

Featured

Top

Mobile Apps

Browser Extensions

Archive-It Subscription

Save Page Now

Full text of "Moj Micro 1986 02"

See other formats
